Ohranjanje delovnih mest?

Med najbolj odmevnimi je "argument" dr. Petra Novaka: "V Sloveniji ni podjetja, ki bi tako kot TEŠ6 lahko zagotovilo delo 3500 zaposlenim za prihodnjih 40 let." Trditev ni samo retorična, pač pa za življenje današnje in bodočih generacij usodna. TEŠ6 namreč ohranja in nepovratno podaljšuje v prihodnost najbolj sporen način pridobivanja elektrike, na osnovi fosilnega goriva najslabše vrste - lignita.

Parola "ohranjanje delovnih mest" odvrača pozornost od bistva. Z 1,2 milijona evrov vredno investicijo v TEŠ6 Slovenija izgublja denar za razvoj, ki bi prinesel številna in mnogo bolj perspektivna delovna mesta in poklice. To so zaposlitve pri izkoriščanju novih virov energije, ki so šele na začetku razvoja, imajo pa velik razvojni, ekonomski in energetski potencial. Novih zaposlitev je mnogokrat več od teh, ki jih TEŠ6 ohranja. Škoda v narodnem gospodarstvu in v lokalnem okolju pa bo zaradi zamujene priložnosti prestrukturiranja dolgoročna in nepopravljiva.

Zagovorniki TEŠ6 trdijo, da ni alternativ. Alternative so, in to raznovrstne, razvojne, zanimive in uresničljive. In so boljše od neperspektivnega izkoriščanja lignita, ki ga vodstvo TEŠ razglaša za tehnološki dosežek in celo za ekološki projekt.

Drugi viri omogočajo neprimerno več novih zaposlitev za inženirje, tehnike, projektante, konstrukterje, monterje, inštalaterje, mehatronike, poklice v kovinski in strojni panogi, v steklarstvu, elektrotehniki, elektroniki in računalništvu ter spremljevalnih industrijah. Naj naštejem le nekaj teh možnosti v segmentih "nove energetike".

Delovna mesta v novi energetiki in novi poklici

Nova energetika temelji na treh stebrih: obnovljivih virih energije (OVE), učinkoviti rabi energije (URE) in aktivnih oziroma pametnih omrežjih (AKO). Temu pa je treba prišteti še naprave za akumulacijo energije (AKE). Sloveniji in Šaleški dolini bi vse to prineslo mnogo več od tega, kar obljublja TEŠ6. Poglejmo samo nekatere od možnosti.

V fotovoltaiki in solarni termiki se odpirajo nove zaposlitve v steklarstvu (kaljeno visokoodporno steklo za solarne module), pa zaposlitve v izdelavi in montaži kovinskih profilov za podkonstrukcije solarnih elektrarn toplotnih sončnih kolektorjev ter izdelavi razsmernikov za izmenični tok. Ljudje iz Velenja, Šoštanja in okolice že imajo delna znanja s tega področja. Ta znanja je mogoče dopolniti, specializirati in jih usmeriti v nove energetske projekte.

Novi izumi v solarni termiki skokovito povečujejo izkoristke pri ogrevanju. V kombinaciji s fotovoltaiko pa so možne tudi naprave za hlajenje. Število tovrstnih ogrevalnih in hladilnih naprav bo raslo, poklici, ki jih bodo izvajali, pa bodo vedno bolj iskani.

Naprave za izrabo vetra in vodne energije so vse manjše in postavitve v okolje vedno manj moteče. Ni se nam treba zadovoljiti s tem, da le prodajamo tuje izdelke, pri njihovi proizvodnji lahko sodelujemo in hkrati razvijamo nove, lastne izdelke.

Enako je z uporabo lesne biomase. Veliko je izvažamo ali pa gnije po gozdovih. Z regulacijsko tehniko in boljšimi izkoristki bo omogočeno nadomeščanje starih, potratnih naprav. Gre za desettisoče kurišč, katerih zamenjava bi ob večji stimulaciji države spodbudila tudi domače proizvajalce novih naprav - tudi v bližnjem Gorenju bi bil mogoč tak razvoj.

Poleg množice delovnih mest gre tu tudi za povsem nove poklice. Poklic solarni tehnik (uvaja ga tehnična srednja šola v Ljubljani) se lahko razširi v poklic energetski tehnik OVE, ki pokriva še druge obnovljive vire. Nova energetika je nedvomno zanimiva tudi za mladi rod, ki bi dobil zanimivo delo na zelo dinamičnem področju.

Nove zaposlitve so tudi v prenovi prenosnega omrežja in uvedbi novih aktivnih oziroma pametnih omrežij, ki bodo omogočala dvosmerni pretok elektrike. Z njimi bo mogoče optimirati energetski sistem tako, da bo zagotavljal najnižjo možno produkcijo izpustov. Poleg energetske stroke so pri tem vključeni računalništvo in merilna tehnika, strojna tehnika, elektrotehnika in gradbena projektiva ter operativa. Zakonodaja EU že zahteva, da države do leta 2020 z naprednimi merilnimi sistemi pokrijejo vsaj 80 odstotkov odjemalcev. Štiri skandinavske države pa že načrtujejo novo "zeleno omrežje", ki bo v končni fazi priključeno na bližnjevzhodno in evro-afriško "zeleno omrežje". Svet se vrti hitreje od nas.

Če upoštevamo še učinkovito rabo energije, torej prihranke, ki so nedvomno najbolj čist vir med vsemi, so zaposlitvene možnosti še večje. Gre za večjo izolativnost in energetsko samooskrbo obstoječih in novih stavb, to pa pomeni zaposlitve v gradbeništvu, mikroelektroniki in regulacijski tehniki. Enako velja za gradnjo sončnih ogrevalnih in fotovoltaičnih naprav. S stimulativnimi ukrepi bi vlada lahko naredila ogromno. Pomembna je tudi pravna regulativa, ki naj omeji prekomerno svetlobo (nočne osvetlitve izložb, cerkva, javnih ustanov, reklamnih panojev, ulic in cest) - poleg predpisov je potrebna tudi infrastruktura za daljinsko, avtomatizirano upravljanje bolj varčnih svetlobnih virov, kar spet pomeni nove zaposlitve. Skratka, potrebnih bo na tisoče delavcev: projektantov, tehnikov, inženirjev in poklicnih delavcev - mizarjev, steklarjev, kovinarjev itd.

Vseh teh zaposlitev je neprimerno več od tistih, ki jih ohranja TEŠ6. Ni pa to osemurni "šiht" v domačem kraju, v eni in isti tovarni ali jami. Novi viri so razpršeni in so neposredno pri uporabnikih (sonce, veter, geotermalna energija, vodna energija, energetska prenova stavb itd.). To je tudi njihova prednost.

Novi raziskovalni projekti

Ker proizvodnja toplote in elektrike iz OVE niha, ti viri sami, razen hidroenergije, niso dovolj stabilen vir. Vendar so na razpolago številne nove možnosti - črpalne hidroelektrarne, ki bi za pogon uporabljale elektriko iz sonca, ter proizvodnja akumulatorjev in baterij. Sedanje zmogljivosti bodo s prihodom električnega avtomobila premajhne za nove potrebe.

V Sloveniji imamo bazično tovarno TAB v Mežici. Njena vloga ni prepoznavna, čeprav je prav akumulacija energije zelo pomembna veja nove energetike. V raziskave o akumulaciji energije in polnjenju baterij pa je Slovenija že dejavno vključena.

Zelo zapostavljena pri nas je geotermalna energija. Njen potencial je po ocenah velik, vendar zelo slabo raziskan, še manj izkoriščen. Ne samo v smislu disperziranega vira za ogrevanje, ki je široko dostopen, pač pa tudi z vidika njenega izkoriščanja za večje energetske objekte.

Raziskovalno-razvojni projekt švicarskih avtorjev predvideva črpanje toplote iz velikih globin in njeno uporabo za parno elektrarno velike zmogljivosti (1 GW), s povratnim tokom uporabljene pare nazaj v zemeljsko vrtino. Pridobivala bi elektriko in toploto za ogrevanje večjih mest. Projekt bi terjal velika sredstva, tveganje pa naj bi razdelili na več držav (Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško). Za projekt bi bilo mogoče pridobiti tudi sredstva evropskega raziskovalnega sklada.

Slovenija kot nosilka projekta ima možnosti za vključitev domačih raziskovalcev in podjetij. Gre za številne izume, inovacije, nove materiale in postopke, ki bi zagotovili vrtanje in izvedbo del v velikih globinah in pri visoki temperaturi (do 470 stopinj). Stranske koristi tega pa so uporabne tudi na drugih področjih. Geotermalna energija je v razvitem svetu v razcvetu. ZDA nameravajo skupno moč svojih geotermalnih elektrarn v tem desetletju povečati za petkrat, z dosedanjih 2 GW na 10 GW moči.

Vse to in še več je del investicijskega kolača, ki v razvitem svetu (ter Indiji in Kitajski) poganja nove energetske tehnologije. Pri nas pa se zdi, da sprejemamo in financiramo ravno nasprotne usmeritve.

Politika se je uklonila lobiju ali pa je sama del lobija?

Našteta področja bodo z gradnjo TEŠ6 zavrta. Obrt, industrija in podjetništvo bodo ohromljeni za več let ali desetletij. Denar bo porabljen za nekaj, kar je v zatonu. Da pa ne bo pomote: vsi argumenti skupaj ne pomagajo, če odločevalci nasprotnih argumentov pač ne slišijo ali ne upoštevajo.

Zato ponovno poudarjamo, kako pomembna sta politična (ne)volja in ozračje, ki omogočata razvoj novega. Predsednik Obama je obiskal MIT in tehnološke parke na Floridi ter podprl novo energetiko in zagotovil potrebno finančno podporo. Študentje in profesorji so njegovo podporo sprejeli z navdušenjem.

Temno ali sončno?

Pri nas pa politika ne more, ne zna ali noče stopiti korak nazaj, da bi lahko potem stopili tri korake naprej. Novih razvojnih možnosti noče videti. Šaleški lobi v vladi in HSE pa uspešno zastrašuje s stroški odpovedi projekta.

Lobiji so močni, predsednik vlade pa niti toliko, da bi spoštoval lastne javne zaveze. Izjavlja sicer, da jih obvladuje. Če jih res, naj zagotovi, da se bodo v vladi slišala tudi drugačna stališča. Vsem, ki predlagajo drugačne rešitve, je treba dati čas za izdelavo energetskega scenarija - brez TEŠ6. S številkami podprt in časovno opredeljen. Takšen, da bo Šaleški dolini in Sloveniji ponudil nove programe in nove poklice v energetiki, ki prihaja.

Večina govori, da se nič ne da storiti. Kot da je TEŠ6 slovenska usoda, neizbežen naravni pojav, ki se mu ni mogoče izogniti. Že podpisana pogodba ni noben alibi. Pogodba je dvostranski dogovor, ki ga je mogoče spremeniti, sploh če lahko isti dobavitelj ponudi tudi opremo za drugačen projekt. HSE pa izsiljuje s stroški odpovedi. Medtem ko lahko Dubaj prekine pogodbo s Francijo in kupi štiri jedrske elektrarne v Južni Koreji, Slovenija poklekne pred nemško-francosko multinacionalko Alstom. Pravzaprav ne pred njo, temveč pred domačim lobijem.

Dogajajo pa se še druge reči: projekt spodnjesavskih elektrarn je bil ustavljen. Nemara "nabirajo denar za druge namene". In lahko se zgodi, da bodo "pospravili" še sredstva za razgradnjo JEK. V letu 2009 so namenska sredstva z ministrstva za okolje poniknila v ministrstvu za gospodarstvo. Gre za 183 milijonov evrov evropskega denarja, namenjenega opremljanju šol s solarnimi paneli. Iz vlade pa sporočajo: Teh sredstev ni (več), pozabite na to.

Tujih vlagateljev v TEŠ6 ni, je pa italijanski kapital pokazal zanimanje za JEK2. Vendar se po treh mesecih čakanja in "neodgovora" z naše (vladne) strani ni zgodilo nič. Zakaj? Mar fosilni lobi deluje tudi v jedrskem ali pa je vse skupaj dogovorjeno in časovno tempirano tako, da se z JEK2 ne hiti - dokler ne bo projekt TEŠ6 dokončno in nepovratno pod streho?

JEK2 (moči 1100 ali 1700 MGW) je za naše potrebe prevelika, bi pa seveda s tujim sovlagateljem lahko dosegli odjem presežkov in sovlaganje pri obnovi in dograditvi omrežja. Avstrijci so potegnili 400-kilovoltno omrežje praktično do naše meje. Mi pa se vedemo, kot da imamo kapitala preveč. To seveda ne drži, kajti hkrati ko zavračamo tuje sovlagatelje, za TEŠ6 najemamo ogromna posojila.

Čas gradnje jedrske elektrarne JEK2

Novi JEK2 lahko zgradimo v sedmih letih. Seveda če je politična volja, ne pa birokratska nesposobnost in blokade iz ozadja. Čisto zavajanje pa je, da za to potrebujemo 15 let. Iz HSE pa pride smešen odgovor, da je skrajšanje rokov sicer možno, vendar le v "nedemokratičnih" državah. Kot da so Francija, Južna Koreja in Japonska diktature.

Roki so v svetu dejansko krajši: povprečno 48 mesecev od začetka vlivanja betona do obratovanja, pred tem pa so seveda potrebne še priprava gradbišča, pridobitev dovoljenj, soglasij in izdelava dokumentacije.

Jedrska elektrarna EPR v Franciji na primer bo zgrajena v petih letih, medtem ko najkrajši čas gradnje dosegajo na Japonskem in v Južni Koreji, le 38 mesecev. Za drugi blok, praktično na "dvorišču" prvega, priprava dokumentov ne bi smela trajati dlje od dveh let, saj so mnoga vprašanja že rešena. Poleg tega novi blok rešuje tudi vprašanje odpadkov, saj nova, tretja generacija (3+) reciklira 96 odstotkov visokoradioaktivnih odpadkov.

Lahovnika za župana Šoštanja

Minister Lahovnik, pred 25 leti protestnik proti TEŠ5, je doživel preobrazbo. Zastopa stališča, vredna župana Šoštanja, ne pa ministra za gospodarstvo RS. Kot lajna ponavlja, da je bila odločitev sprejeta junija 2008, v času prejšnje vlade. Zdaj seveda obljube o novi politiki in brezogljični družbi ne štejejo več, je že pozabil nanje, bile so le za njegovo (in mnogih drugih) predvolilno strelivo.

Je pa minister v izgovorih glede projekta TEŠ6 zelo neinovativen. Zanj krivi prejšnjo vlado, prej letom in pol pa je obljubljal "novo" politiko. Resnici na ljubo je treba povedati, da je prejšnja vlada junija 2008 porabila za projekt okoli 20 milijonov evrov (za predujem k pogodbi), predvideni projekt pa je bil pol manjši (finančno in tudi po zmogljivostih). Zdaj so investicijo podvojili in porabili sedemkrat več denarja. Sklicevanje na junij 2008 in prejšnjo vlado leto in pol po volitvah ni več resno niti dostojno.

Minister ne more nastopati kot lokalni župan, čeprav prihaja iz tistih krajev. To kaže le, da za Slovenijo nima vizije - ali pa je glasnik energetskega lobija, morda celo njegov aktivni del? Kot minister bi moral ravnati ekonomsko razvojno in dolgoročno ter okoljsko odgovorno do vse Slovenije. Poglejmo še ministrov odnos do JEK2: projekt prestavlja v leto 2025, kar ni naključje. Če namreč JEK2 postavimo v leto 2017, TEŠ6 v sedanji zasnovi izgubi vso upravičenost in ni več "nenadomestljiv stabilen energetski vir". Pospešena izvedba JEK2 bi bila končni udarec za TEŠ6.

Za odločitev o gradnji TEŠ6 sta odgovorni vladajoča koalicija in opozicija. Odločilna odgovornost pa je seveda na aktualni vladi in njenem predsedniku. Seveda se TEŠ-evcem mudi, ker bi moratorij pomenil tudi čas za ozaveščanje javnosti. Zato tako hitijo.

Vladna "izhodna strategija" naj bi pokazala pot iz krize. V njej pa ni konkretne zaveze o opuščanju visokoogljične tehnologije niti načrtov za razvoj nove energetike. So le načelne usmeritve. TEŠ6 pa se dogaja "kar tako", brez strategije. Kot da problem milijardne investicije ne obstaja.

V zadnjem času se ustvarja velika iluzija, da bomo imeli lahko kar vse hkrati: TEŠ6 in JEK2 in OVE+URE+AKO. Najbolj preprost izračun pove, da vse to skupaj ni možno in da bi bilo tudi škodljivo.

"Hitropotezne" akcije TEŠ-evcev in nojevsko ravnanje politikov terjajo hitre odgovore. Upamo, da se bodo slišali v javnosti. Apeli vladajoči politiki so brezplodni. Ostane le javnost in na koncu morda še referendum, kot pred desetletjem za TET2 v Trbovljah.

Vprašanja in predlogi

Vlada in parlament bi morala, preden odločata, odgovoriti na naslednja vprašanja:

Izraba plina kot vmesna možnost (tako imenovani TEŠ7 v minimalni konfiguraciji), kajti plin vendarle zagotavlja 3,6-krat nižje okoljske stroške od kurjenja lignita; in še: ali bomo gradili plinovode le za tujce?

Izraba obstoječih neizkoriščenih zmogljivosti (Brestanica), vprašljiva dolgoročna investicijska cena TEŠ6 in njegova proizvodna cena elektrike (vsi elementi cene niso znani).

Izpolnjevanje okoljskih zavez in odnos do velikih porabnikov (Talum, SIJ); zakaj mora proizvodnja vedno slediti rasti potrošnje in ali ne bi bilo prav obratno?

Sovlaganja domačega kapitala (tudi prebivalstva) in tujega kapitala v naložbe v energetiko (JEK2) in električna omrežja.

Ohranitev lignita za čas, ko bo tehnologija uplinjanja postala ekonomična in čista.

Ta vprašanja so pomembna tudi za javnost, ki bo na koncu vse to plačala. Treba je razjasniti, kdo pije in kdo plača. Zapitek je velikanski. Prevelik, da bi o njem odločali samo posvečeni politiki in ubogljivi energetiki. Ki si ne upajo potegniti zavore in si vzeti časa za poglobljen dolgoročni razmislek. Razmislek, ki ne bo obremenjen z izgovori in hipoteko preteklih odločitev.

Zelena investicijska banka

Cena investicije 1,2 milijarde evrov ni dokončna, vračunani niso zavarovalnine, bodoči stroški CCS, v proizvodni ceni ni povišanj cen izpustov. To pomeni, da je projekt ekonomsko gledano naravnan izrazito kratkoročno. Na srednji in dolgi rok pa TEŠ6 - v primeru postavitve JEK2 - izgubi vso svojo pomembnost. To je tudi razlog za ostro nasprotovanje zagovornikov TEŠ6 pospešitvi gradnje JEK2.

Menim, da bi bilo ekonomsko in razvojno mnogo bolj smotrno večji del denarja, namenjenega za TEŠ6, usmeriti v tako imenovano zeleno investicijsko banko, del pa za subvencije prebivalstvu za ukrepe učinkovite rabe energije.

Zeleno banko ustanavljajo v Veliki Britaniji za financiranje zelenih naložb (OVE, URE in AKO). Zadolževanje za te namene bi bilo tudi za Evropo mnogo bolj sprejemljivo kot zadolževanje za pridobivanje elektrike na osnovi preživelih konceptov.

Sedanji Eko sklad je finančno premajhen in premalo organiziran, subvencije za odkup elektrike iz OVE pa so trenutno na zgornji meji "zmogljivosti". Nekatere investicije so zaradi kvot (5 MGW letno za solarno energijo na prostem) administrativno blokirane. To je ena plat medalje, prava pa je pomanjkanje denarja.

Z denarjem od TEŠ6 lahko ideja o zeleni banki postane resničnost. Gospod Kopač lahkotno govori pravljice o bodočih desettisočih mini električnih centralah po Sloveniji. Čeprav dobro pozna situacijo. Naj raje poskrbi za vračilo sredstev EU za energetsko opremo šol in javnih ustanov.

Zdi se, da je TEŠ6 vroč krompir tudi za opozicijo. Žal parlamentarnih strank to, kar ni vezano na volilne glasove, ne zanima. Civilna družba pa je razpršena, neučinkovita. Izgublja se v množici prireditev. Ni enakopraven partner vladi v primerjavi z ekipo TEŠ, ki ima denar in vso organizacijsko podporo.

Je pa to le videz. Če bi vlada zagotovila resnični moratorij na aktivnosti v zvezi s TEŠ6 in sama dala pobudo za javno razpravo, bi se stroka, ki ni vprežena v voz fosilnega lobija, organizirala in predstavila energetsko prihodnost brez TEŠ6. Energetski program, ki ga za vlado pripravlja IJS, pa v nobeni različici ne predvideva opcije brez TEŠ6.

Velik del stroke in akademska sfera (tudi mlado- in staroekonomisti ter družboslovci), razen maloštevilnih izjem, previdno molčita. Molčijo tudi podjetniki; so raje tiho, ker sicer tvegajo zaslužek, vezan na posle z državo.

Dosežek dosedanjih polemik je le to, da bo TEŠ6 podvržen reviziji. Vendar je spet zmagal fosilni lobi, saj je vlada (njen predsednik) dovolila, da HSE sam izbere svojega sodnika - "tujega, neodvisnega revizorja projekta".

Umetne in resnične dileme

Dilema ni TEŠ6 ali JEK2. Resnična dilema je TEŠ6 ali nova energetika (OVE+URE+AKO). Za novo energetiko, ki pomeni nov razvoj, ostajajo samo drobtinice. Zagovorniki nove energetike so zgolj ljubitelji, pravi posli in kupčije pa se sklepajo drugje. Alternativna scena za vlado ne obstaja.

Zaenkrat je ovira TEŠ6 le še parlament - (ne)izglasovanje garancij. Ali pa se bo fosilni lobi parlamentu premeteno izognil? Vse kaže, da bo tako. Potem ostane le še referendum? Po vzoru tistega pred desetletjem, ki je onemogočil gradnjo termoelektrarne v Trbovljah, TET2? Če se bodo ljudje prebudili. Zgodovina se lahko tudi ponovi.

"Nova energetika" še ne more nadomestiti energetske zmogljivosti TEŠ6, lahko pa to dvojno nadomesti JEK2, ki ga lahko pospešeno zgradimo. S kombinacijo kapitalskih virov - vložkom države, državnimi obveznicami in tujimi soinvestitorji - bi JEK2, OVE, URE in nova omrežja gradili brez velikih obremenitev za državno blagajno. V Šoštanju pa bi za mnogo manjši denar zgradili parno-plinski agregat manjše moči, skupaj z reaktiviranjem Brestanice v proizvodne namene. S tem bi prihranili čas in denar. Vsekakor pa je zdaj bistveno, da vlada, energetska stroka in javnost dobijo čas za razmislek in da se projekt, "ki je v teku", dejansko ustavi.

Ogromen investicijski denar, ki bo prihranjen, lahko dolgoročno naložimo v razvoj novih tehnologij in energetskih virov prihodnosti. V številne nove zaposlitve in poklice, ki jih moramo začeti razvijati. Če jih ne bomo začeli razvijati zdaj, smo obsojeni na zaostajanje. OVE so vse bolj konkurenčni. Subvencije, ki so danes breme, bodo čez deset let nepotrebne. Vendar brez investiranja v sedanjosti prihodnost ni možna.

Odgovornost predsednika vlade in ministrov za okolje, razvoj ter znanost in tehnologijo, je dolgoročna in neizbrisna. Predsednik vlade izjavlja, "da lobije obvladuje". Naj dokaže, da misli zares in da je sposoben (brez)izhodno strategijo TEŠ6 pripeljati v novo kvaliteto, v razvojno-izhodno strategijo (TEŠ-X). Za Šaleško dolino in za vso državo. Ta priložnost je v Sloveniji zdaj - in se dolgo ne bo več vrnila.