Združbe organiziranega kriminala, naj bo to Cosa Nostra, kampanjska Camorra, kalabrijska 'Ndrangheta, apulijska Sacra Corona Unita in njihove celice po vsej Italiji, kljub mnogim uspešnim obsodbam vendarle še naprej živijo. Prilagajajo se, s svojimi nezakonitimi posli parazitirajo na državi in njenih prebivalcih ter skrbijo za stalno kroženje svojega kapitala, ki briše sledove nelegalnega izvora. In mafije kaznujejo vsakogar, ki se dotakne nedotakljivega - denarja, imovine. Umreti je moral tudi Sicilijanec Pio La Torre, komunistični politik in pobudnik revolucionarnega zakona z začetka 80. let, ki določa konfiskacijo mafijskega premoženja. Država mafijcem in njihovim sodelavcem torej ne odvzame le svobode, marveč tudi njihove svetinje: premičnine, nepremičnine, posestva, podjetja, avtomobile.

Da tega ni malo, se je zavedala tudi organizacija Libera - Združenja, imena in številke proti mafijam (Libera. Associazioni, nomi e numeri contro le mafie), ustanovljena leta 1995, ki s svojim delovanjem ozavešča civilno družbo in jo vzpodbuja k uporu proti mafijskim združbam, kjerkoli že so. Pod vodstvom svojega predsednika, duhovnika Luigija Ciottija, je v tistem času s peticijo zbrala več kot milijon podpisov in "navdihnila" nov zakon: zaplenjena mafijska premoženja se vrnejo v roke civilni družbi oziroma t.i. socialnim zadrugam (kooperative), ki jih na različne načine ponovno uporabi - tokrat po črki zakona in v dobro ljudi. Tako danes na rodovitnih siciljanskih pobočjih, nekoč v lasti zloglasnih mafijskih šefov Provenzana in Riine, konzorcij Razvoj in zakonitost (Sviluppo e legalita) prideluje zdravo grozdje, ki daje belo vino catarratto in rdeči syrah. Pod vodstvom zadruge Galeb (Il Gabbiano) nekdanji zaporniki in odvisniki obdelujejo deset hektarjev kampanjske zemlje, nekoč v lasti "glave" klana Casalčanov, Francesca Schiavoneja, ki ga je svet spoznal v knjigi Gomora Roberta Saviana. Schiavonejevo megalomansko vilo v sicer ubožnem mestecu Casal di Principe predelujejo v vsem dostopni Park legalnosti (Il parco della legalita). Testenine, biološko pridelano sadje in zelenjava, marmelade, med, paradižnikova omaka, olivno olje... nosijo znamko Libera terra (Svobodna zemlja) in so "konkretna klofuta organiziranemu kriminalu", pravijo v neapeljski trgovinici "Prodajalna védenja in okusov legalnosti" (La bottega dei sapori e dei saperi della legalita), ki so jo odprli kot drugo v Italiji in kjer so izdelki na voljo. Takšni otipljivi rezultati res globoko žalijo ekonomske strategije organiziranega kriminala in prispevajo k ponovni oživitvi resigniranega prebivalstva. Toda pot je še dolga. Ne le, da na obdelanih zemljah čez noč zagorijo požari ali neznanci posekajo sadno drevje - na številnih zaseženih premoženjih "čepijo" hipoteke (tudi mafije niso vedno likvidne) in birokracija pogosto ovira postopke vračanja. Težave se pojavijo predvsem pri konfisciranih podjetjih, ki zaradi administrativnih blokad z leti izgubijo vrednost, v končni fazi pa jih pod drugim imenom odkupijo spet mafijske združbe. Od leta 1982, ko je v veljavo stopil temeljni zakon Rognoni-La Torre, pa do danes se je zvrstilo 8640 konfiskacij. Največ v Lombardiji. Kjer, kot velja splošno prepričanje, mafije sploh ni. Je: mafija "belih ovratnikov", navidezno čista. Ne strelja, marveč nadzoruje. In kupčuje, če kje, na severu države.

A baza, torej fizična sila, ki jo mafije še vedno potrebujejo za svoj obstoj in "praktična dela" (izsiljevanje, oderuštvo, pobiranje "varščin", obračunavanje z nasprotniki), še vedno prihaja z juga. Mafijskim družbam naravnost ustreza kulturna in ekonomska zaostalost, ki je v teh krajih žal še vedno prisotna. Tam najlažje novačijo. Najlažje ponudijo alternativni vir zaslužka. Zato se poleg zaporov in konfiskacij najbolj bojijo ravno šol. In zato Libera ogromno energije vlaga prav v ozaveščanje otrok in mladine. Želi jih naučiti, kako razmišljati in delovati legalno, samostojno, brez klečeplazenja. Nekateri poduki, ki so jih na enem od srečanj prijazno delili otrokom v neapeljski trgovinici, so morda nekoliko tuji naši resničnosti. Toda morda le na prvi pogled. Da je dialog najboljši boj. Da se smeti pač ne meče na tla. "Ne ozirajte se na to, če imajo vaši vrstniki Cavallijeve kavbojke, skoraj zagotovo so ponarejene, bodite ponosni na svoje čevlje, četudi so bili poceni." Če so otroci priča krivici, uboju, kraji, morajo spregovoriti, se zaupati staršem, učiteljem in drugim legalnim avtoritetam, kot so policisti, ki niso bavbav, marveč zaupanja vredne osebe. Da ne smejo nasesti fantom na motorjih, ki čakajo pred šolo in ponudijo denar, če odnesejo paketek na drugi konec ulice. Da so njihovi starši, ki delajo cele dneve, spoštovanja in ljubezni vredni ljudje. Mnogo jih razpečuje, ker imajo nizko plačo. "Staršev si pač ne morete izbrati. Lahko pa izberete, kaj boste naredili z denarjem, ki ga na tak način zaslužijo. Izobražujte se, potujte, berite, naredite nekaj iz sebe, gojite svojo individualnost. Ste legalni državljani Italije in imate enake pravice kot vaši vrstniki s severa!" Abeceda zakonitosti v deželah organiziranega kriminala.

Tudi ulice, ki bi po zakonu morale biti od vseh, si pogosto lastijo mafijski klani. Dele pločnikov, torej terene, kjer služijo na primer s preprodajo drog, pogosto izsilijo v medsebojnih obračunavanjih. Kampanja ima med deželami, kjer koreninijo italijanske mafije, najvišje število nedolžnih žrtev v mafijskih spopadih. Večina je otrok in mladih. Na učnih urah o legalnosti vedno spregovorijo svojci "naključno" umorjenih, v želji, da bi njihovi mrtvi preživeli v svetu živih. Med ubitimi neapeljskimi otroci je tudi 11-letni Fabio De Pandi, ki se je poleti 1991 z družino vračal z nekega obiska. Ko je vstopal v avto, ga je v hrbtenico "ponesreči" zadela krogla iz serije strelov med dvema klanoma, ki sta se spopadla za nadzor poslov v okrožju Soccovo. Mama ubitega fantka od žalosti ni več stopila iz hiše. Toda oče, Gaetano De Pandi, mladim generacijam vztrajno predaja zgodbo svojega sina, ki je zanj še vedno tu in zdaj. Živ.

Mladi poslušalci pričevanjem vedno prisluhnejo. Slutijo, na svoj način, da so lahko naslednji prav oni.