Kako je ne bi! Dawkins in Hitchens bosta po sodni poti, prek angleških sodišč, poskušala doseči, da bi papeža Benedikta XVI. med septembrskim obiskom v Britaniji aretirali in ga postavili pred sodišče. Zakaj? Zaradi njegovega domnevnega "prikrivanja splošno razširjenih spolnih zlorab otrok" v katoliški cerkvi.
Je papež šef države?
Zamisel, ki naj bi jo izpeljali na podoben način kot aretacijo nekdanjega čilskega diktatorja Pinocheta, ko je bil na zdravljenju v Londonu, je svetega očeta in Vatikan spravila najmanj v javno zadrego. Čeprav Vatikan trdi, da je papež šef države in zato imun pred kazenskim pregonom, pravni zastopnik predlagateljev Mark Stephens trdi: "Vatikan v mednarodnem pravu ni priznan kot država. Ljudje domnevajo, da je to že od nekdaj, pa ni, saj je Mussolinijev konstrukt. Ko je prvič zaprosil za članstvo v Združenih narodih, so ZDA rekle ne. Dobil je status stalnega opazovalca, ne pa polnopravno članstvo."
Dawkings je marca v Washington Postu objavil članek, v katerem najostreje kritizira papeža kot "pretkanega starega hudobca v halji", ki je desetletja za zaprtimi vrati zarotniško načrtoval osvojitev papeške krone. Opisuje ga kot človeka, ki misli, da je nezmotljiv, in se temu primerno vede, kot človeka, čigar pridiganje krive vere o znanosti je odgovorno za smrt nešteto žrtev aidsa v Afriki, in kot človeka, ki mu je prvi instinkt narekoval, da prikrije škandal, ko njegove duhovnike ujamejo s hlačami na kolenih, ter njihove mlade žrtve obsodi na molk. Dawkinsov partner Hitchens, ki trdi, da vsa papeževa kariera zaudarja po zlu, dodaja: "Ta človek ni nad zakonom ali zunaj zakona. Institucionalizirano prikrivanje posiljevanja otrok je zločin po vsakem zakonu in ne zahteva privatnih ceremonij kesanja ali cerkvenih odškodnin, ampak roko pravice in kazen."
Pismo kot kadeča se pištola
Oba, Dawkins in Hitchens, sta se na dolgo in široko razpisala o tem, zakaj bi morali svetega očeta posesti na zatožno klop. "Spolna zloraba otrok ni znana samo v rimskokatoliški cerkvi in Joseph Ratzinger ni eden izmed duhovnikov, ki so posiljevali oltarske fantke. Kot pogosto pa je prikrivanje bolj kot izvirni zločin tisto, ki najbolj diskreditira določeno ustanovo, in zato je papež v resničnih težavah."
"Papež Benedikt XVI. je vodja ustanove. Seveda ne moreš kriviti sedanjega vodje za nekaj, kar se je zgodilo pred njegovim časom," piše Dawkins. Toda v njegovem primeru je drugače: kot münchenski nadškof, kot kardinal Ratzinger in kot predstojnik Kongregacije za nauk vere (nekoč znana kot razvpita inkvizicija) je nastopal v vlogah, zaradi katerih je najmanj, kar je mogoče od njega pričakovati, da bo pojasnil, kaj, kdaj in koliko je vedel. Najnovejša "kadeča se pištola" (smoking gun) je pismo s podpisom kardinala Ratzingerja iz leta 1985, do katerega se je dokopala tiskovna agencija Associated Press. Povezano je s primerom duhovnika in posiljevalskega pedofila Stephena Kiesla iz škofije Oakland v ZDA. "Obupani predstavniki cerkve za kritiko, ki se zgrinja na njen račun, zdaj krivijo vse druge razen sebe, medije, Jude, celo Satana. Cerkev se skriva za neskončno reko opravičil za to, da ni izpolnila svojih zakonskih in moralnih obveznosti ter o resnih zločinih ni obvestila pristojnih civilnih oblasti," ugotavlja Dawkins.
Dobro univerzalne cerkve
Kardinal Ratzinger je bil kot predstojnik Kongregacije za nauk vere pristojen za odločitve, kako bo cerkev odgovorila na obtožbe o spolni zlorabi otrok. Njegovo pismo v zadevi Kiesle jasno razkriva motiv za prikritje spolnih zlorab: dobro univerzalne cerkve. V pismu kardinal Ratzinger sicer ugotavlja, da so argumenti za odstranitev in odvzem duhovniške službe "prosilca" (Kiesla) resnega pomena, vendar dodaja: "… vendar se zdi nujno pretehtati dobro univerzalne cerkve in dobro prosilca (Kiesla, posiljevalca otrok!)." Ugotavlja tudi, da bi bilo "nemogoče omiliti težo škode, ki bi jo ukrepanje povzročilo v skupnosti Kristusovih vernikov". Prav tako omenja posledice za "prosilca, posebej glede na njegova mlada leta". "Z mladimi leti misli na Kiesla, ki je imel takrat 38 let, ne pa let dveh fantov, ki ju je zvezal in posilil (imela sta 11 in 13 let). Povsem jasno je, da je bila poleg blagra 'mladega' duhovnika Ratzingerjeva glavna skrb - in razlog za to, da Kieslu ni odvzel duhovniške službe - 'dobro univerzalne cerkve'." Tako Dawkins.
Cerkveni piar pred blagrom otrok
Vzorec postavljanja cerkvenega piarja pred in nad blagor otrok, za katere skrbi, se - po Dawkinsovih besedah - vedno znova ponavlja v prikrivanjih, ki prihajajo na dan po vsem svetu. Ratzinger ga ne bi mogel jasneje izraziti; v pismu je zavrnil odločno zahtevo lokalnega škofa, da se Kieslu duhovniška služba odvzame. Vatikanski "trajni nalog" za takšne primere je bil: ne posredujte jih civilnim, ampak cerkvenim oblastem. Ta trajnik so pod najnovejšimi pritiski javnosti spremenili pred kratkim, 12. aprila 2010.
Vsak vladni minister v Britaniji, ki bi ga ujeli kot avtorja primerljivega pisma, bi moral osramočen odstopiti in se soočiti s kazenskim pregonom.
"Za verske voditelje, kot je papež, bi moralo veljati enako," je napisal Dawkings, "zato skupaj s Christopherjem Hitchensom podpiram sedanjo preiskavo papeževe kazenske sokrivde, ki jo vodita Geoffrey Robertson in Mark Stephens." Ta izvrstna odvetnika imata prepričljive argumente, s katerimi izpodbijata status Vatikana kot suverene države, ki je bil samo ad hoc zvarek italijanske notranje politike pod Mussolinijem. Če bi jima ta začetni argument uspel, se papež ne bi mogel sklicevati na imuniteto šefa države in bi ga lahko aretirali, če bi položil nogo na britansko ozemlje.
Papež naj na sodišču dokaže, da ni kriv
Presenečenje javnosti in celo šok nad pozivom h kazenskemu pregonu papeža sta za Dawkinsa sprenevedanje. Edino presenetljivo je po njegovem to, da morata k temu pozvati on in Hitchens: "Kje so bile ves ta čas vlade? Kje je njihov moralni značaj? Kje je njihova zavezanost temu, da so v očeh zakona vsi enaki? Britanska vlada je daleč od tega, da bi se postavila za pravico nedolžnih žrtev katoliške cerkve, in pripravlja dobrodošlico temu groteskno pokvarjenemu človeku na uradnem obisku v Britaniji, da bi lahko dajal moralne smernice."
Dawkins se je zjezil tudi nad trditvijo tiska, da namerava sam izvesti tako imenovano državljansko aretacijo Benedikta XVI., s katero so ga nekateri hoteli osmešiti kot "ateističnega idiota" (eden izmed kritikov), ki bo skočil na papeža iz grmovja z lisicami v rokah. Sunday Times, ki mu je prvi položil v usta besede "Aretiral bom papeža Benedikta XVI.!", se mu je opravičil, Dawkings pa zaključuje: "Resno mislimo. Sodišče naj odloči, civilno, ne pa cerkveno sodišče, ali je obtožba Ratzingerja tako vredna obsodbe, kot se zdi. Če je nedolžen, naj ima priložnost to dokazati na sodišču. Če je kriv, naj se sooči z roko pravice. Kot vsakdo."