Kallas je sicer opozoril, da so to zelo okvirne ocene stroškov te "krize brez primere", ki temeljijo na analizah, pridobljenih od letalskih družb, letališč in turističnih agencij. Vanje niso vključene izgube, ki so jih utrpele druge veje evropskega gospodarstva.
Pepel iz islandskega ognjenika je začel promet močno ovirati 15. aprila, ko so prve države tudi začele zapirati zračne prostore iz bojazni, da bi drobci peska in stekla v pepelu preprečili delovanje motorjev in ogrozili varnost potnikov. Večina letal je bila prizemljena pet dni, nekatera tudi ves teden.
EU je bila ob izbruhu krize tarča kritik zaradi počasnega odziva, zato je komisar danes predstavil niz ukrepov za preprečitev podobnih kriz v prihodnje in naukov, ki se jih mora EU naučiti iz te krize. O tem bodo 4. maja na izrednem srečanju v Bruslju govorili tudi prometni ministri EU.
Sveženj ukrepov, ki jih je danes predstavil Kallas, vključuje poziv k usklajeni uporabi pravil o državnih pomočeh letalskim družbam, ki mora potekati v skladu z utečenimi postopki. Ob tem v komisiji pravijo, da jih o takšnih načrtih za zdaj ni obvestila še nobena država članica.
Komisar poziva tudi k usklajenemu uveljavljanju pravic letalskih potnikov, ki veljajo za vse letalske družbe, tudi nizkocenovne. Potniki so upravičeni do povračila stroškov za vozovnico ali nadomestne vozovnice. Komisija bo s ciljem zagotovitve dosledne uveljavitve pravic potnikov v tesnem stiku z nacionalnimi organi.
Prav tako komisija poziva k čimprejšnji uveljavitvi zakonodaje o enotnem evropskem nebu in vzpostavitvi evropskega upravljavca zračnega prostora do konca leta. Zakonodaja bi sicer morala biti v celoti uveljavljena do januarja 2012, komisija pa želi po krizi ta postopek pospešiti.
