Znanstveniki so vrsto hrčkov s hitro stopnjo razmnoževanja dve leti hranili z običajno sojo, ki se pogosto uporablja v kmetijstvu in vsebuje različne odstotke gensko spremenjenih organizmov. Drugo skupino hrčkov, kontrolno skupino, pa so hranili s čisto sojo, ki so jo z veliko težavami našli v Srbiji, saj je 95 odstotkov soje na svetu transgene.
V zvezi s poskusom, opravljenim skupaj z Nacionalnim združenjem za varnost genov in Inštitutom za ekološke in evolucijske probleme, je Aleksej Surov pojasnil, da so v raziskavi izbrali več skupin hrčkov, jih imeli v parih v celicah in jih hranili z običajno hrano, so sporočili z Inštituta za trajnostni razvoj.
Eni skupini niso dodajali ničesar, druga je bila krmljena s sojo, ki ni vsebovala gensko spremenjenih sestavin, tretja skupina je dobivala hrano z določeno vsebnostjo gensko spremenjene soje, četrta pa hrano s povečano količino gensko spremenjenih organizmov. Spremljali so njihovo vedenje, povečevanje telesne mase in kdaj skotijo mladiče.
Najprej je šlo vse gladko, vendar pa so opazili precej resne posledice, ko so iz potomstva teh skupin oblikovali nove pare in nadaljevali z enakim hranjenjem. Rast teh parov je bila počasnejša, svojo spolno zrelost pa so dosegli kasneje. Ko so se skotili njihovi potomci, so oblikovali nove pare tretje generacije. "Do mladičev tistih parov, ki so bili hranjeni z gensko spremenjeno krmo, nam ni uspelo priti. Dokazano je bilo ugotovljeno, da so ti pari izgubili sposobnost kotenja potomcev," je poudaril Surov.
Znanstveniki pa so pri hrčkih tretje generacije odkrili še eno presenečenje. Pojavila se je namreč dlakavost v ustih živali, ki so sodelovale v poskusu. Ni jasno, zakaj se je to zgodilo. Raziskovalci ne morejo razumeti, zakaj se sproži program za uničenje, kadar se živali hranijo z gensko spremenjenimi živili. Pravijo, da je ta pojav mogoče nevtralizirati le s prenehanjem uživanja takšne hrane. Posledično znanstveniki priporočajo uvedbo prepovedi uporabe gensko spremenjene hrane, dokler se ne ugotovi njena biološka varnost.
