O vplivu pepela na rodovitno prst vemo malo, a strokovnjaki menijo, da bi pepel lahko učinkoval kot gnojilo in obogatil zemljo, če sloj ne bo debelejši. Toda dež je stvar otežil in na mnogih območjih droben vulkanski pepel spremenil v debelo plast blata. Tako bo moralo veliko kmetov posnemati Vidarssona in odstraniti pepel z rovokopači.

Po prvih dneh šoka se kmetje zdaj lotevajo dela in veliko jih je odločenih, da se bodo s posledicami izbruha spopadli, kot se je Vidarsson. Drugi so se odločili, da se z družinami in živino začasno umaknejo in počakajo, da si zemlja opomore. V zadnjih dneh so se začasno preselile k sorodnikom večinoma ženske z otroki, medtem ko so moški ostali doma, da bi poskrbeli za kmetijo. "Ne morem si dovoliti, da bi moji otroci živeli v takšnih razmerah," je islandskim medijem dejala mlada mati, ki živi pod prebujenim vulkanom.

Povedala je, da je bilo življenje po izbruhu zelo težko: "Tema je bila strašna. Vse je bilo črno. Nisem mogla spati zaradi bobnenja in hiša se je tresla. Izkušnja je srhljiva in odločili smo se, da se preselimo."

Psiholog, ki je pomagal ljudem, ki živijo pod vulkanom, pravi, da je najtežje breme negotova prihodnost. "Ljudje hočejo biti prepričani, da je z njihovimi otroki vse v redu, spraševali so me, kako naj prepoznajo znake tesnobe pri otrocih," je za islandsko državno televizijo povedal Ari Bergsteinsson. Dodal je, da so ljudje zmogli zelo dobro poskrbeti za otroke in jih zavarovati pred posledicami katastrofe, kolikor je le bilo mogoče.

Katastrofa na vrhuncu finančne krize

Finančna kriza, propad bank, Mednarodni denarni sklad (IMF), vulkanski izbruh in pepel nad Evropo. Kdo bi utegnil reči, da je bila v zadnjem času Islandija velikokrat v središču pozornosti svetovne javnosti, vendar ne zaradi česa pozitivnega.

Po propadu finančnega sistema jeseni 2008 so za Islandijo nastopili težki časi in odtlej so zahteve ljudi po pravičnosti in transparentnosti glasne, zahtevajo "Novo Islandijo".

Družine se soočajo z naraščajočimi obroki hipotekarnih posojil, neugodnimi deviznimi tečaji in višjimi davki. Mnogi so že ali bodo v kratkem izgubili dom in nezadovoljni so z rešitvami, ki jih ponuja vlada. Cene naraščajo, plače pa ostajajo enake. Država zmanjšuje izdatke na vseh področjih, tudi v zdravstvu in šolstvu. Ljudje so zelo zaskrbljeni in veliko se jih je v iskanju lepše prihodnosti že odselilo drugam.

Vulkanski izbruh na vrhuncu tako hude finančne krize se lahko zdi za tako majhen narod pretežka naloga. Na srečo so mu bili vetrovi naklonjeni in je bilo večjemu delu države s pepelom prizaneseno. Pepel je odpihnilo proč, Islandiji je prizanesel, evropskim narodom pa povzročil ogromno finančno škodo in težave.

Eyjafjallajökull je izbruhnil v odločilnem trenutku za Islandijo in domače medije odvrnil od pomembnega dela narodovega celjenja ran po finančnem zlomu. 12. aprila, dva dni pred izbruhom Eyjafjallajökulla, je neodvisni odbor objavil poročilo v devetih zvezkih, v katerem so prikazali vzroke finančne krize, posebno pozornost pa namenili etičnim vprašanjem.

Med glavnimi zaključki poročila sta bila, da so banke izropali lastniki od znotraj in da je razvoj bančnega sistema presegal zmožnosti Islandije. Poleg tega se oblasti in državna banka niso odzivale na znake prihajajoče finančne krize.

Poročilo bo koristen vodič v obsežni kriminalistični preiskavi, ki se po nalogu posebnega tožilca začenja v teh dneh in bo lahko trajala več let, preden se bo zares končala. Člani parlamenta so se zaradi vsebine poročila začasno odpovedali poslanskim mestom. Kljub vulkanskemu izbruhu in pozornosti, ki jo tak dogodek terja, so se mediji potrudili in naredili prostor za razpravo o poročilu, ki je razkrilo velike hibe v družbi, ki šteje komaj 320.000 ljudi.

Gospodarske posledice izbruha

Izbruh je imel posredne posledice za številne Islandce, prav tako kot za tisoče potnikov v Evropi. Velike skrbi povzročajo možne gospodarske posledice za islandski narod, ki se že sicer sooča s težkimi gospodarskimi razmerami. Ne gre samo za neposredno škodo, povzročeno kmetom, ki živijo ob vznožju vulkanskega ledenika, ampak tudi za škodo, ki jo je utrpela ena najpomembnejših islandskih gospodarskih panog. Panoga, za katero so Islandci upali, da bo najpomembnejši dejavnik pri reševanju države iz recesije turizem.

Ob zelo nizki vrednosti islandske valute je za to poletje vendarle obstajalo upanje, da bo turizem zaživel in bodo posli zacveteli. Zdaj se vsi bojijo, da so upe razblinile med drugim tudi izjave islandskega predsednika v tujih medijih.

"Kar smo videli v zadnjih nekaj dneh, je lahko le začetek… Kar smo videli do zdaj, je pravzaprav samo nedolžna generalka…" Besede islandskega predsednika Ólafura Ragnara Grímssona, ki jih je izrekel ta teden v programu Nočne novice na britanski državni televiziji BBC, so na Islandiji zbudile ostre kritike in mešane občutke.

V intervjuju je predsednik opozoril evropske narode na možnost veliko hujšega izbruha, ki bi lahko sledil izbruhu Eyjafjallajökulla, in sicer iz bližnjega vulkana Katla. Zgodovina kaže, da je Katla vedno izbruhnil kmalu po Eyjafjallajökullu, čeprav je včasih trajalo tudi nekaj let. Grimsson je dejal, da se mora svet na tak izbruh pripraviti, kot so to že storile islandske oblasti. Poleg tega bi morale letalske družbe preučiti tehnologijo letal, da bi se lahko soočile s še večjim vulkanskim izbruhom.

Po intervjuju na BBC so islandski ministri in turistične agencije poskušali ublažiti odzive iz tujine. Po njihovem mnenju je dajanje izjav o možnem vulkanskem izbruhu naloga znanstvenikov in ni razlogov za povzročanje nepotrebne panike. Iz islandskih turističnih uradov so sporočili, da so v dneh po predsednikovem intervjuju na BBC v tujini mnogi odpovedali dopustovanje na Islandiji. Tudi letalske družbe so iz tujine prejele na stotine telefonskih klicev z odpovedjo rezervacije.

Predsednik, ki so ga kritizirali tudi v nedavno objavljenem poročilu o finančnem zlomu, je svoj nastop na BBC zagovarjal in povezal vulkanski izbruh s finančnim zlomom ter dejal, da je treba svarilne znake vzeti zares. Ko so ga na BBC vprašali, kaj so se Islandci naučili od dveh nedavnih kriz, je dejal, da je bila to najprej lekcija o nepredvidljivosti finančnih trgov, pa tudi vulkanov, ter da je bilo usodno, ker na to niso bili pripravljeni in niso znali prepoznati znakov dveh prihajajočih katastrof. "Ponižalo nas je dejstvo, da obstajajo meje našega znanja. Odslej se moramo bolj truditi in paziti," je dejal Grimsson.

Toda ali je res nevarno potovati na Islandijo? Ólöf Ýrr Atladóttir, direktor Icelandic Travel Board, je za islandske medije povedal, da se je predsednik zelo nerodno izrazil. Poudaril je, da je zelo pomembno svetu predstaviti objektivne in zanesljive informacije. "Islandija je vulkanski otok in je zato nekaj posebnega in zanimivega, seveda pa to hkrati pomeni, da prihaja do vulkanskih izbruhov. Kljub temu je treba opozoriti, da en vulkanski izbruh ne pomeni nujno, da mu bo sledil drugi. Seveda se lahko zgodi karkoli, a razlogov za črnogledost ni, še posebej, ker po mnenju znanstvenikov še vedno nič ne kaže na možnost novega vulkanskega izbruha," pravi Atladóttir. 

"Poslednja želja islandskega gospodarstva" 

Vulkanski izbruh na jugu Islandije je neposredno prizadel vsakdanjik relativno majhnega števila Islandcev. Veter je razpihal pepel na jug, tako da so temni oblaki pepela večjemu delu države prizanesli. V glavnem mestu Reykjaviku je bilo nebo jasno in vsakdanje življenje se je nadaljevalo, kot da se ne bi nič zgodilo, čeprav so nas novice opozarjale, kaj se je pripetilo samo nekaj ur vožnje stran.

Mnogi so odpotovali daleč na jug, da bi lahko videli oblak pepela nad Eyjafjallajökullom. Drugi so obrnili na smešno plat negativne pozornosti, ki je je deležna Islandija, in se od srca nasmejali tujim reporterjem, ki so poskušali izgovoriti ime vulkanskega ledenika Eyjafjallajökull. Tudi obupani evropski potniki, ki niso mogli nikamor, so prispevali k nastajanju šal o razmerah na Islandiji, kot sta na primer tile, ki spravita v smeh tudi Islandce: "Poslednja želja islandskega gospodarstva je bila, da se njegov pepel raztrese po Evropi." In druga: "Islandija je bankrotirala, potem pa ji je uspelo, da se je zažgala. To kar smrdi po zavarovalniški goljufiji."

Čeprav zveni kot kliše, je v resnici mogoče videti neko podobnost med izbruhom Eyjafjallajökulla in finančno krizo na Islandiji. In zdaj, ko imajo v rokah dobro napisano poročilo o tem, kaj se je dogajalo pred propadom glavnih bank v državi, lahko Islandci sledijo primeru kmeta Eina Vidarja Vidarssona in začenjajo odstranjevati blato, da bi lahko zrasla trava.