Za krmilo Telekoma Slovenije je poprijel že mesece pred uradnim nastopom položaja predsednika uprave, saj se nad nacionalnega operaterja zgrinjajo vse bolj črni oblaki. Prihodki že dalj časa stagnirajo, dobiček pa vse bolj kopni. Odločen je, da končno izpelje združitev matične družbe in Mobitela, ki jo je v svojem mandatu poskušal izvesti že Bojan Dremelj, a zaradi upora "mobitelovcev", češ da hoče dokončno pokoriti boljšo in uspešnejšo od obeh družb, pogorel na celi črti. Čeprav si je Kranjčević zadal isti cilj, pa gre v tem primeru slutiti, da ne bo Telekom posrkal Mobitela, ampak obratno. Na pomisleke, da bi s tem povzročil ogorčenje "starih kadrov" na Telekomu, mirno zamahne z roko in opozori, da jim zaradi razmer na trgu kaj drugega niti ne preostane. Presenetljivo odločno zagotovi tudi, da je konec "molzenja" Telekoma s strani političnih skupin in različnih lobijev. Čeprav ne gre dvomiti, da bo pri tem naletel na močan odpor, pa povsem hladno napove trd in neizprosen boj.

Pred štirimi leti ste bili v vodstvu Mobitela, natančneje tehnični direktor in namestnik prvega moža, zdaj ste na čelu Telekoma Slovenije. Kaj se je od takrat spremenilo v obeh družbah?

V Telekom Slovenije prihajam po 14 letih in od takrat se je spremenilo ogromno. Ko sem ga zapustil leta 1996, je bil to še klasični telekomunikacijski operater. Takrat smo prvič slišali za širokopasovni dostop do interneta in začeli razmišljati, še zdaj se spomnim, o Siolu. To so bili še časi, ko smo govorili, da se števci vrtijo, ISDN pa je bil glavna zvezda. Danes je klasična fiksna telefonija (PSTN in ISDN) v zatonu, števcev, ki se vrtijo, pa je vse manj. Pri internetni telefoniji (VoIP) jih namreč ni več, tisti, ki so še ostali, pa se zaradi zmanjšanega prometa vrtijo čedalje počasneje. Kar se tiče Mobitela, je tam v polnem teku preskok iz govorno v podatkovno orientiranega mobilnega operaterja. Priča smo namreč eksploziji rasti podatkovnega prometa, tudi po zaslugi komercialnih potez, kot so združevanje storitev in ponujanje interneta v neomejeni količini. Mobitel bo moral tako v naslednjem letu čez to, kar je Telekom Slovenije že dal skozi, se pravi prehod iz klasičnega v internetni (VoIP) svet, in to je tudi eden od povodov za spremembe v organizaciji skupine Telekom Slovenije.

Kaj pa vzdušje med zaposlenimi, način, kako družbi delujeta? Je boljše ali slabše v primerjavi s tistimi časi?

Če primerjam sedanje stanje s tistim izpred štirih let, je pripravljenost za sodelovanje med družbama na bistveno višji ravni. Ne glede na vse zaplete je do neke mere dozorelo spoznanje, da bo treba sodelovati in se povezovati ter na trgu nastopiti enotno.

Torej se ne bi strinjali z mnenjem večine zaposlenih na Mobitelu, da se je v mandatu Bojana Dremlja na vrhu Telekoma Slovenije stanje za njih poslabšalo?

V času predprejšnje uprave je bilo upravljanje Mobitela dvotirno. Zdaj je enotirno, in to je velika razlika. Vendar niti nima smisla razglabljati, ali je to dobro ali ne, treba se je obrniti naprej. In po pogovorih tako v tej hiši kot v Mobitelu sem dobil občutek, da med zaposlenimi obstaja dokaj razširjeno soglasje, da je zdaj pa res treba nekaj narediti.

Lotili ste se projekta, ki ga je, sicer neuspešno, poskušal izpeljati že vaš predhodnik, to je združitve Telekoma Slovenije in Mobitela. Zakaj bi vam uspelo?

Objektivni razlogi za to, da moramo nekaj storiti, so bistveno močnejši, kot pa so bili pred štirimi ali pred dvema letoma. Danes je bržkone že vsakemu v Telekomu Slovenije jasno, da nam zaradi tehnoloških sprememb in konkurence padajo praktično vsi finančni kazalniki. In če bi radi preživeli in bili tako uspešni kot prej, moramo nekaj spremeniti. Nekaj podobnega se obeta tudi Mobitelu. Tudi tam dozoreva to spoznanje. Kmalu bo namreč minilo obdobje, ko so se zaračunavale minute. Že zdaj ob združevanju minut klicev in prenosa podatkov prihodki upadajo, kar pa se bo s tehnologijo LTE (naslednik sedanje 3G) še bolj poznalo. Tudi mobilna telefonija gre počasi po poti fiksnega operaterja, zaradi česar je napočil skrajni čas, da eni in drugi nekaj postorimo, postanemo bolj učinkoviti in na trgu nastopimo enovito ter ponudimo celoten nabor storitev. To je glavni razlog, zakaj je reorganizacija nujna.

Poudarili ste, da se ne bo gledalo na to, kdo prihaja iz Telekoma Slovenije in kdo iz Mobitela, ampak na kakovost kadrov. Ali to pomeni, da bo v združeni družbi bistveno več "mobitelovcev", kot bi jih bilo, če bi prestrukturiranje izpeljal Dremelj?

Težko ocenjujem, kako bi Dremelj to izpeljal. Moja maksima in tudi moj cilj je, da bodo vodstveni kadri v tej novi družbi tisti, ki so najbolje prilagojeni in usposobljeni za novo okolje. Če jih bo večina iz Telekoma Slovenije, super, če iz Mobitela, tudi super, bomo pa še videli, v katero smer se bo tehtnica nagnila.

Kakšne reakcije pa pričakujete od "starejših kadrov" v Telekomu Slovenije? Navsezadnje je matična družba precej bolje sindikalno organizirana kot Mobitel.

Z njimi se veliko pogovarjam in jim skušam prenesti svoje gledanje. Pri vsakem poskušam vzbuditi zavedanje, da je napočil čas za spremembe, če hočemo, da bo Telekom Slovenije še naprej uspešna družba in bomo imeli službo ne samo mi, ampak tudi tisti, ki vanjo šele vstopajo ali pa so zdaj stari 30, 40 let. Brez tega zavedanja bo reorganizacijo zelo težko izpeljati.

In vendar, veljate za precej nekonfliktno osebo. Eden vaših predhodnikov, Peter Grašek, je bil popolno nasprotje. Tudi on je šel v organizacijske spremembe, zmanjšanje števila zaposlenih, pa mu ni uspelo. Še enkrat, zakaj bi uspelo vam?

Ljudje smo bitja, ki reagiramo šele, ko vidimo, da je situacija resna, in po mojem globokem prepričanju tudi je resna. Na meni je, da v to prepričam vse zaposlene na Telekomu Slovenije, ker se stvari zagotovo ne bodo uredile same po sebi, in dlje ko bomo odlašali, bolj radikalni ukrepi bodo potrebni.

Pa je pravno združitev obeh družb mogoče izpeljati do konca leta?

Do konca leta zelo težko. Sem pa že večkrat povedal, da se z rokom ne obremenjujem. Reorganizacija je preveč pomembna, da bi rekli, konec leta se bomo združili ali pa bo konec sveta. Ne bo ga.

Imate pa v načrtu, da bosta družbi prvega januarja 2011 združeni?

Tako je.

Ena služba za prodajo in trženje, ena služba za omrežje. To pomeni, da bo imel reorganizirani Telekom Slovenije tretjino manj zaposlenih?

Tega si ne upam napovedati. Najprej moramo prevetriti procese v vseh poslovnih funkcijah, ugotoviti, kako se stvari zdaj počnejo, in jih zastaviti na novo. Šele potem bomo videli, koliko ljudi potrebujemo in ali nas je premalo ali preveč. Pri tem skušam prodati svoje načelo, da mora biti vsak od nas pripravljen na spremembe. In v Telekom sem prišel ravno zaradi tega. Nič drugega me ne žene pri skoraj 59 letih kot to, da nekaj spremenimo.

No, ampak prevetritev procesov pomeni ravno to, da poslovanje preurediš, da je bolj učinkovito, tisto, kar je preveč, pa pomečeš stran.

Pomečeš stran ali pa uporabiš za nekaj, česar doslej nisi počel. Morda bomo ugotovili, da bi se morali na prodajnem področju bolj posvetiti neposrednemu stiku s stranko, in tako produktivno zaposlili ljudi.

Toda ne glede na vse, vaš cilj je zmanjšanje stroškov.

Tudi. Tudi zaposleni so, gledano računovodsko, strošek, ampak lahko so tudi vir prihodka.

Istočasno s tem procesom boste razmislili tudi o vlogi drugih hčerinskih družb v Sloveniji. Govorimo o pripajanju ali ukinjanju?

Če ugotovimo, da bi bilo nekatere procese, ki jih zdaj opravljamo v okviru hčerinskih družb, smotrno opravljati znotraj nove družbe, jih bomo pač preselili. Morda pa ugotovimo ravno obratno in posamezne procese preselimo v kakšno novo hčerinsko družbo. Odprt sem za vse rešitve. V tem trenutku, ko se procesa še nismo lotili v globino, bi bilo nezrelo dajati sodbe. Za to je še čas.

Ko ste prevzeli krmilo Telekoma Slovenije, je ta plul v precej nemirne vode. V zadnjem četrtletju lani je namreč ustvaril izgubo, nič kaj rožnato pa ne kaže niti za leto 2010. Si boste letos res prizadevali doseči kvečjemu pozitiven poslovni izid?

Telekom Slovenije res ne posluje več v tako prijaznih okoliščinah kot prej. Razlogi so znani. Ob reorganizaciji si bomo nedvomno prizadevali izboljšati tudi poslovanje. Pogledali bomo, kje so še odprte možnosti pri prodaji oziroma katere storitve bi lahko še ponudili. Tu mislim predvsem na poslovni segment. Kam lahko zaidemo, kar se tiče IT-storitev. Na drugi strani se bomo morali osredotočiti na stroške. Na kratki rok se da verjetno največ narediti pri stroških, na malo daljši rok pa pri storitvah.

Radikalne spremembe so torej nujne. Kaj imate poleg reorganizacije še v rokavu?

Posvetiti se bo treba tudi konsolidaciji poslovanja v tujini. Telekom Slovenije se je namreč v preteklem obdobju podal v precejšnjo ekspanzijo, zdaj pa je prišel čas, da operacije v tujini naredimo stabilne in dolgoročno uspešne. Na Kosovu nam to kar dobro uspeva, v Makedoniji pa nas čaka še dosti dela, saj je konkurenca precejšnja, regulativa pa še v povojih. Hkrati bo treba pregledati preostale manjše operacije in se odločiti, ali se bomo od teh trgov poslovili.

Prejšnje vodstvo se je rado pohvalilo, da je Telekom Slovenije eden največjih igralcev v jugovzhodni Evropi. Če smo iskreni, sta poleg vaše družbe le še dva, Deutsche Telekom in Telekom Austria. Kako se držite v boju proti njima?

Če ju primerjam z našim podjetjem, sta oba težkokategornika. Junaško se borimo na vseh trgih, kjer se srečujemo, in vemo, kje so priložnosti. So v iznajdljivosti, inovativnosti...

Ampak vaše hčerinske družbe so, če pogledamo tržne deleže, z izjemo kosovskega Ipka lani dosegle bistveno slabše rezultate. Je poslovanje po drugi strani v skladu z načrti?

Kar se tiče Ipka, je poslovanje v skladu z načrti, zadovoljni smo tudi s tržnim deležem. V Makedoniji pa nas čaka še oster boj, saj bomo morali ubrati tudi kakšne ukrepe proti regulatorju in seveda proti prevladujočemu operaterju na trgu.

Je bila odločitev prejšnje uprave, da kupi Cosmofon, po vašem mnenju pravilna?

Na dolgi rok je pravilna in se bo tudi izkazala za pravilno.

Ampak prodal ga je nemški Deustche Telekom, ki je po drugi strani zadržal večji in bolj uveljavljeni T-Mobile. Ste sploh zmožni prevzeti pobudo ali pa se boste držali bolj v ozadju kot alternativni operater?

Mislim, da smo zmožni. Nenazadnje smo v Makedoniji zagnali projekt digitalne televizije (DVB-T). Zagnali smo ga novembra lani, torej pred pol leta, konec tega meseca pa bomo imeli že 30.000 uporabnikov. Če primerjava, internetna televizija (IPTV), ki jo Nemci ponujajo že skoraj dve leti, je še vedno na ravni 15.000 ali 16.000 uporabnikov. S pravo storitvijo oziroma pravim pristopom se da prodreti na trg.

Je Dušana Mitiča odnesel Ipko?

Dušan Mitič je odstopil.

Sporazumno. Verjetno tudi zaradi pritiskov s strani lastnika.

Po svoje ga razumem, saj sem podobno storil tudi sam v Mobitelu, če se spomnite. Ko v podjetje pride nova ekipa, ki vodenje zastavi na svoj način, kmalu spoznaš, da se moraš umakniti in novemu vodstvu dopustiti, da pelje stvari naprej. In mislim, da je bil to glavni razlog za njegovo odločitev.

Pa bi želeli Dušana Mitiča v svoji upravi?

O tem sva se veliko pogovarjala, vendar na koncu ni bilo pomembno, kaj si želim, saj je bila njegova odločitev prevladujoča.

Kje pa ste našli njegovo zamenjavo, Marka Boštjančiča?

Marka poznam že kakih 15 ali 20 let. Saj veste, v telekomunikacijskih vodah se ljudje srečujemo v takih ali drugačnih vlogah. Ko smo iskali zamenjavo za Dušana Mitiča, sem ga poklical in vprašal, ali ga položaj zanima. Pritrdil je. Kasneje sva se večkrat pogovarjala o njegovi viziji in ker sva imela precej podobno mišljenje, sem ga tudi povabil v svojo ekipo.

Za kaj bo pristojen?

Za prodajo.

Torej ne tudi za širitev na tujih trgih, za kar je bil zadolžen Dušan Mitič?

Ne, zgolj za prodajo Telekomovih storitev v Sloveniji, res pa bo po strokovni plati usklajeval tudi prodajo v hčerinskih družbah. Z njihovim upravljanjem pa se ne bo ukvarjal.

Kdo pa bo potem upravljal družbe po Balkanu?

Zaenkrat kar jaz osebno.

Kako to, da ste Mitičevo zamenjavo našli v nekaj dneh, novega finančnika pa iščete že mesece?

Precej enostavno. Moje osebno poznavanje ljudi oziroma strokovnjakov iz finančne stroke žal ni bogato, zaradi česar sem tudi prosil predsednika nadzornega sveta Tomaža Berginca, da mi pomaga pri iskanju. Dobro, nekaj imen smo kasneje celo našli, a z nobenim nismo prišli skupaj.

Bi si v svoji ekipi želeli Igorja Mihajlovića, bivšega prvega moža Iskre Avtoelektrike?

Po strokovni plati sem bil z njim kar zadovoljen, a pri kasnejših pogovorih enostavno nisva prišla skupaj.

So njegovemu prihodu res nasprotovali v Iskratelu?

Prvič slišim.

Je Mihajlović res zahteval odhod Mitiča, ki sicer izhaja iz Iskratela, oziroma s tem pogojeval svoj prihod?

Ne.

Ste se z vršilcem dolžnosti direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Dušanom Schustrom že kaj srečali?

Z njim sem imel sva dva ali tri pogovore o odprti temi, to je regulacija trgov 4 in 5 (razvezava optične zanke) ter vzorčna ponudba za trg 15 (originacija klicev v mobilno omrežje). Predstavil sem mu svoj pogled na to, kaj naj bi regulator prispeval k urejanju telekomunikacijske politike v državi. Od regulatorja in tudi od pristojnega ministrstva namreč pričakujem, da najprej postavita jasno strategijo razvoja telekomunikacij, na primer za štiriletno obdobje. Ni pa to želja le Telekoma Slovenije ali pa Mobitela. To pogrešamo prav vsi operaterji, saj potrebujemo stabilno in predvidljivo okolje, da zastavimo svoje poslovne načrte in investicije. Konec koncev, na osnovi predstavljene politike bi lahko presodili, da se splača na določenih segmentih povezati s konkurenti, ne pa samo čakati na regulatorja. Upam, da bodo moje ideje in predlogi padli na plodna tla.

Omenili ste, da je novi vodja veliko bolj dojemljiv za predloge Telekoma Slovenije.

Seveda, ker sem mu jih imel možnost predstaviti. Pri Tomažu Simoniču, kot so mi povedali predhodniki, tega posluha ni bilo.

Bo "prenovljena" ureditev trgov 4 in 5 oziroma razvezave optične zanke bolj prijazna do Telekoma Slovenije?

Še ne vem, kakšna bo. Še vedno smo v fazi, ko operaterji predstavljamo svoje poglede na regulacijo teh trgov.

Ampak agencija se je do pripomb in predlogov, tudi vaših, že izjasnila. To pomeni, da je šla pod novim direktorjem v ponovno usklajevanje?

Tako je, usklajevanja znova tečejo. Sicer smo že januarja zahtevali sestanek na agenciji, kjer smo ponovno predstavili svoje poglede. Obenem smo se obvezali, da bomo posodobili poslovno politiko in se tudi sami začeli pogovarjati z drugimi operaterji o razvezavi optične zanke, saj ocenjujemo, da je to tudi v našem poslovnem interesu.

Že Dremelj je bil oster do delovanja Apeka, češ da dopušča plačilno nedisciplino alternativnih operaterjev, kar Telekomu povzroča milijonsko škodo. Kdo od večjih operaterjev vam ne plačuje?

Predvsem T-2.

Kaj pa drugi, Amis, Tušmobil...

Amis ni tako kritičen, medtem ko pri Tušmobilu niti slučajno ne gre za tolikšen obseg. Za nas je ta trenutek najbolj boleč T-2.

Je na trgu preveč operaterjev? Kaj se bo zgodilo z nekaterimi, se bodo združevali, bodo propadli?

Lani, ko sem bil še v svetovalnem podjetju Vafer, smo za Apek pripravili strategijo uporabe UMTS-frekvenc. Skušali smo najti odgovore na vprašanja, kaj storiti s preostankom frekvenc na 2100 MHz pasu, kaj s frekvencami, ki se bodo sprostile po uvedbi digitalne televizije. Imeli smo ogromno pogovorov z operaterji in iz vseh je vela ena ugotovitev. Bolj ali manj so bili mnenja, da Slovenija ne prenese več kot dveh infrastrukturnih operaterjev, tako na fiksnem kot na mobilnem področju. Vsak operater je pričakoval, da bo nekdo to tudi rekel in odredil, kar pa je seveda nerealno. Menim, da mora priti do konsolidacije. V Švici, ki je malo večja in bogatejša od Slovenije, je na primer prišlo do združitve drugega in tretjega mobilnega operaterja, ker sta enostavno ugotovila, da tako več ne gre. V Angliji se trenutno združujeta T-Mobile in Orange. Tempo tehnološkega razvoja in zahtevana vlaganja v infrastrukturo so tolikšni, da trg enostavno sili v konsolidacijo in zmanjšanje števila operaterjev. Da ne bo pomote, govoriva o infrastrukturi, drugo so storitve.

Prodajata se tako T-2 kot Tušmobil. Kaj bi se zgodilo, če na slovenski trg vstopita dva močna tuja operaterja?

Ne vem, kdo bo vstopil na trg, absolutno pa nas ni strah resnega igralca, ki bi prišel od zunaj. Vemo namreč, da bo razmišljal trezno in mu ne bo vseeno, v kaj vloži svoja sredstva in kako hitro se mu bodo povrnila. Prav tako mu ne bo vseeno, ali posluje z dobičkom ali ne. Skratka, njegovo poslovanje bo temeljilo na nekem zdravem poslovnem modelu, kar pa ne moremo nujno reči za nekatere operaterje v Sloveniji.

Eni vas vidijo kot moža, ki bo dokončno pretrgal vezi med politiko in Telekomom Slovenije, drugi ne verjamejo, da se bo sploh kaj zgodilo, in so prepričani, da se bodo politiki in interesne skupine še naprej nemoteno napajali iz telekomunikacijskih jasli. Kdo ima bolj prav?

Najraje bi odgovoril, počakajmo, pa boste videli. Mislim, da se bo zgodilo prvo.

Če bi pretrgali te vezi, bi izviseli domači dobavitelji in razni profesorski lobiji.

Če bo oprema tehnološko in cenovno ustrezna, ne vidim razloga, zakaj je ne bi Telekom Slovenije še naprej kupoval od domače industrije. Nenazadnje, če pogledate le malo naokoli, bi bili prav začudeni, če bi francoski Orange kdaj kupil kakšno zadevo od koga drugega in ne od tamkajšnjega Alcatela. Torej, z domačo industrijo bomo vsekakor sodelovali, vendar na principih transparentnosti, cenovne ustreznosti in tehnološke naprednosti. Enako velja za sodelovanje s fakultetami. Če bomo videli, da nam lahko domače znanje koristi, ga bomo seveda angažirali. Ne vidim razloga, zakaj ga ne bi.

Pa vendarle, številni vodstveni in strokovni kadri na nižjih ravneh Telekoma Slovenije prihajajo iz Iskratela ali so odvisni od njega. "Iskratelovci" in predstavniki domačih fakultet so imeli od nekdaj tudi odločilno vlogo pri oblikovanju nacionalne telekomunikacijske politike.

Če pogledate sedanjo upravo Telekoma Slovenije, sam ne prihajam iz Iskratela, Zoran Vehovar, ki bo pokrival omrežje, tudi ne, Boštjančič prav tako.

Na enem bregu, kot kaže, stojite vi, ki nameravate pretrgati popkovino, na drugi strani pa imate precej kadrov, ki prihajajo iz Iskratela. Menite, da vam bo uspelo?

Normalno, da bo boj trd. Še enkrat, imamo razmere, s kakršnimi se Telekom Slovenije v svoji zgodovini še ni srečal. In te razmere nam narekujejo, da moramo marsikatero obnašanje, prakso in pristop spremeniti. Ne gre drugače.

Kaj pa če vam na vrata potrka kak pomembnež in reče, njega pa ne smete odpustiti, ali pa, te pogodbe ne smete odpovedati?

Zaenkrat je to hipotetično vprašanje, na katerega lahko samo hipotetično odgovorim. Zamenjal bom vsakega takega, ki po mojem kriteriju ne ustreza položaju, na katerem je.

Naj izpostavim nekaj projektov, ki jih je zastavila prejšnja uprava in jih označila z visoko prioriteto. Povečali naj bi prihodke, okrepili dobičkonosnost družbe, povečali kakovost storitev in zmanjšali poslovna tveganja. Gre za CRM in nadzor medoperaterskega prometa. Čeprav bi morala biti po prvotnih načrtih zaključena oziroma vzpostavljena v le nekaj mesecih, sta se za nekajkrat zavlekla, zaradi česar je Telekom Slovenije utrpel tudi precejšnjo poslovno škodo. Kljub vsemu slabo vodenje ni odneslo nikogar, nadzorniki pa so na podlagi spremenjenih okoliščin zgolj potrjevali nove časovnice. Se vam zdi to praksa zahodnoevropskega operaterja?

Če govoriva o projektu obračuna storitev (billing), imam precej bogate izkušnje iz treh različnih okolij in vsak tak projekt je zelo kompleksen in težak. Pa sem bil v okolju, kjer smo to sami razvijali, v drugem okolju smo to kupovali na trgu, Telekom pa je zdaj tretje okolje. Pri projektu sicer nisem sodeloval, a vem, da je razvoj potekal od zunaj. Vsepovsod so bili ti projekti boleči in dolgotrajni, nisem pa našel recepta, kako jih narediti hitre in uspešne. V vseh treh primerih je namreč prihajalo do kar hudih problemov. Seveda, čim bolje je pripravljen projekt, ko naročnik točno ve, kaj hoče, uspešnejši je. Imeti moramo namreč res natančno izdelano sliko, zakaj gremo v takšen projekt in kakšen izplen pričakujemo. Še enkrat, zaradi situacije, v kateri smo se znašli, je to toliko bolj ključnega pomena za naprej.

Kaj pa sponzoriranje športa? Se boste še naprej obnašali tako družbeno odgovorno? Vemo, da država pritiska na svoje družbe, naj namenijo sredstva za šport in različne dogodke.

Obseg sredstev, ki jih Telekom Slovenije nameni za sponzoriranje športa, se bo moral nedvomno prilagoditi našemu finančnemu stanju in zmožnostim. Hkrati bomo še bolj povezovali sponzoriranje športnih aktivnosti z nekim komercialnim interesom. Eno brez drugega žal ne bo šlo. Sicer pa menim, da moramo kot nacionalni operater financirati predvsem športe, ki so nacionalnega pomena.

Boste še naprej držali eno glavnih vlog v košarkarskem klubu Union Olimpija? Dušan Mitič je bil še do nedavnega predsednik tega kluba. Za koliko nameravate zmanjšati sponzorska sredstva?

Prav zdaj poteka znatno klestenje sredstev za marketing. Marsikdo v Sloveniji bo s tem nezadovoljen, ampak druge poti ni.

Se boste tudi umikali iz posameznih športov - košarke, nogometa...

Razmišljamo tudi o tem, da bi se iz kakšnega športa ali okolja umaknili.

Kaj pa če bo lastnik - država - želel drugače?

Vsakemu od zunaj, tudi lastniku, bom razložil, v kakšnem položaju se je znašel Telekom Slovenije in kakšne ukrepe moramo sprejemati. Stroške moramo oklestiti in ta segment enostavno ne more ostati nedotaknjen. Taka je realnost.