Včasih so zdravniki le nemočno spremljali, kako se te okvare razvijajo, v zadnjih letih pa je na voljo zdravljenje z ohlajanjem, s katerim zmanjšajo okvare možganov, do katerih pride zaradi pretiranega pomanjkanja kisika, in povečajo preživetje teh novorojenčkov.
Že v osnovi ima plod v maternici na voljo manj kisika kot odrasel človek, ko pa otrok ob porodu prehaja skozi porodni kanal, se raven kisika še zmanjša, kar je oboje fiziološko normalno, pojasnjuje dr. Damjan Osredkar, dr. med., s Kliničnega oddelka za razvojno, otroško in mladostniško nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Včasih pa ima kisika iz različnih vzrokov premalo - to imenujemo hipoksija. Do te pride, kadar je otrok nagnjen k pretiranemu strjevanju krvi ali kadar zakrvavi v možganovino. K pomanjkanju kisika lahko prispevajo tudi zunanji dejavniki: kadar se posteljica utrga in začne krvaveti, kadar se popkovnica ovije in zadrgne okoli otrokovega vratu, dolgotrajen porod, pri katerem se je otrok zaradi prevelike glavice zataknil v porodni kanal in je bilo treba opraviti carski rez...
Pomanjkanje kisika je včasih težko opaziti
Vse to lahko povzroči, da ima del možganov ali celi možgani manj kisika. "To lahko otroci do neke mere dobro prenesejo, kadar pa je pomanjkanje kisika preveliko, del možganov slabše deluje," pojasni nevrolog. Najpogosteje se to kaže s krči oziroma epileptičnimi napadi, ti znaki pa so včasih tako bežni, da jih je težko, včasih pa celo nemogoče opaziti. Da ugotovijo, ali so možgani prizadeti, naredijo elektroencelografsko preiskavo in slikovne preiskave z ultrazvokom in magnetno resonanco.
V zgodnjem otroškem obdobju so možgani zelo plastični, kar pomeni, da imajo zelo veliko sposobnost, da zdrav del možganov prevzame funkcijo prizadetih delov. Na ta račun lahko nekatere poškodbe otroci sorazmerno dobro prenesejo, pove zdravnik. Vendar žal to ni zmeraj mogoče in del otrok ostane zaradi hipoksične okvare prizadetih. Delež otrok, ki imajo hipoksične okvare, se kljub napredku medicine pri diagnostiki in zdravljenju možganov ne zmanjšuje, saj se vse več otrok rojeva nedonošenih, okvare možganov zaradi pomanjkanja kisika pa so pri njih pogostejše.
"Do leta 2005 nismo mogli pri otrocih, pri katerih smo s preiskavami dokazali, da imajo hipoksično okvaro, nič narediti; zdravili smo krče, če jih je otrok imel, če se je razvijala cerebralna paraliza, je dobil fizioterapijo, na voljo sta bila kirurško zdravljenje in nekatera zdravila, a naravnega poteka bolezni ni bilo mogoče spremeniti," je povedal Damjan Osredkar. Zadnjih pet let pa otroke zdravijo z ohlajanjem, s čimer možgane zaščitijo pred okvaro. V svetu so namreč ugotovili, da če otroke s hipoksijo ohlajajo, ne samo, da jih več preživi, ampak jih ima tudi manj nevrološke težave, saj ima hipotermija zdravilni učinek. Otroke ohladijo na 33 stopinj Celzija, v takem stanju ostanejo 72 ur, kar pripomore, da možgani boljše preživijo kritično obdobje po pomanjkanju kisika. Potem njihovo telesno temperaturo počasi dvignejo na normalno.
Na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v UKC Ljubljana so od leta 2006 na tak način zdravili več kot 30 otrok, je povedal Osredkar. Z ohlajanjem zdravijo danes že velik delež otrok s hipoksijo, ta delež pa se povečuje, saj se je izkazalo, da je zdravljenje koristno, tudi če ga uvedejo pozneje kot v šestih urah po rojstvu, kot je veljalo včasih.
Po zdravnikovih besedah je to tudi sorazmerno zelo varna metoda, kadar otroka ohlajajo in ogrevajo počasi in pod natančno nadzorovanimi pogoji. Če pa pade temperatura prenizko, se to lahko kaže z motnjami strjevanja krvi, kar lahko dodatno poslabša otrokovo stanje.
Obeta tudi zdravljenje z eritropoetinom
Možnih nevroprotektivnih zdravljenj je še veliko. Veliko obeta na primer zdravljenje s hormonom eritropoetinom, ki se sicer uporablja za zdravljenje slabokrvnosti. Tako je ena od raziskav pokazala, da so otroci s hipoksijo imeli manj težav, kadar so jih ob ohlajanju zdravili še z eritropoetinom, kot pa tisti otroci, ki so jih zdravili samo z ohlajanjem. Ponekod v svetu eritropoetin za zdravljenje hipoksije že uporabljajo. "V prihodnosti bomo zdravili tako, da bomo, ko bomo ugotovili hipoksijo, začeli zdraviti s hipotermijo, da se upočasni bolezenski potek, potem pa bomo v določenih časovnih točkah z različnimi zdravili preprečili umiranje možganskih celic in spodbudili popravljalne mehanizme. Z večplastnim zdravljenjem bo preživetje teh otrok še boljše," je o velikem napredku v zdravljenju možganov, ki je pred nami, prepričan Damjan Osredkar.
