Na ministrstvu ocenjujejo, da bi bilo za pridobitev celovite ocene izpada prihodkov primerno oblikovati vladno krizno skupino, zlasti v primeru, da se stanje ne bi normaliziralo. Skupina bi bila v stalnem kontaktu s ključnimi deležniki in bi spremljala aktualno dogajanje ter v vsakem trenutku razpolagala z ustreznimi podatki.
Slovenski zračni prostor je bil zaprt od petka do nedelje zvečer, nato so ga v torek zgodaj zjutraj znova zaprli in še dopoldne tega dne odprli. Od takrat je slovenski zračni prostor odprt.
Kot so za STA še pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, bodo tudi v prihodnje spremljali razvoj dogodkov, povezanih z gibanjem vulkanskega prahu.
Agencija RS za okolje sicer napoveduje, da se bo Slovenija danes sprva še nahajala na robu območja s povečano koncentracijo vulkanskega pepela v spodnji plasti troposfere, to je od tal do približno šestih kilometrov. V tej plasti so območje severnega Sredozemlja v minulih 24 urah znova dosegle zračne mase s severne strani Alp, ki vsebujejo več prašnih delcev.
Skupno število potnikov od prvih odpovedi poletov zaradi vulkanskega prahu doslej znaša 7420. Neposredni izpad prenočitev v slovenskih hotelih bo po ocenah Slovenske turistične organizacije na Bledu, v Ljubljani in na Obali. Slovenija naj bi skupaj beležila približno 10.000 prenočitev manj.
Ob upoštevanju, da povprečen turist v Sloveniji dnevno porabi do 150 evrov, to pomeni finančni izpad v višini 1,5 milijona evrov, navajajo na ministrstvu za gospodarstvo, kjer se sklicujejo na podatke Slovenske turistične organizacije.
Turisti, ki so zaradi zaprtja zračnega prostora obtičali v Sloveniji in imajo slovenski vizum, lahko tega podaljšajo. S policijo pa je dogovorjeno, da lahko Slovenijo zapustijo tudi brez podaljševanja vizuma, torej tudi po njegovem preteku, če je razlog zamude v zaprtju zračnega prostora.
