Moč izbruha islanskega vulkana pa po oceni Paara ni tako velika, da bi lahko pomembno vplivala na temperature v Evropi. Ob tem je izpostavil izbruh vulkana Pinatubo na Filipinih, 15. junija leta 1991, ko se je zaradi velike količine žveplovega dioksida za nekaj let znižala temperatura na Zemlji.
Veliko let pred tem je izbruh indonezijskega vulkana Krakatau (1883) poleg številnih žrtev drastično vplival tudi na podnebje. Velik in gost oblak vulkanskega prahu je kar nekaj let krožil okolje Zemlje, dokler se ni povsem razpršil. Izbruh Krakatauja je bila ena izmed največjih geoloških katastrof, ki jih pomni novi svet.
Po Paarovem mnenju so Evropejci trenutno varni pred zgoraj omenjenim scenarijem, saj je malo verjetno, da bo količina vulkanskega prahu vplivala na padec temperatur na stari celini. Če se bodo uresničile napovedi islandskih vulkanologov in bo Eyjafjallajökull sprožil večji sosednji vulkan Katlo, potem bodo oblaki vulkanskega prahu bolj gosti.
Paar meni, da bi le v slednjem primeru temperature lahko padle, vendar ne tako drastično, da bi „Evropo zajela nova ledena doba“.
