Okolje in problem onesnaženja okolja je vse bolj tudi v središču vzgojno-izobraževalnih vsebin in zato k vzgoji in izobraževanju za okolje pristopajo kot h kompleksnemu družbenemu fenomenu. Že pri majhnih otrocih smo odgovorni razvijati zavest o povezanosti ljudi z naravo in okoljem. Otrok po vzoru odraslega osvaja model ekološkega obnašanja, ki trajno vpliva na kakovost ekološke ozaveščenosti tako v pozitivnem kot negativnem smislu.

Ekošola ne pomeni zgolj zbiranja odpadnega papirja
Predšolsko obdobje je temeljno obdobje, v katerem se na specifičen način razvijajo osnovne značilnosti osebnosti, fizične in psihične zmožnosti otroka. Ravno zaradi tega je pomembno z ekološko vzgojo začeti že v tem obdobju. Otrok svet okoli sebe doživlja kot celoto. Z vsem bitjem ga želi začutiti, ga raziskovati, opazovati, odkrivati. Ob tem se z naravo zbliža, skrbi zanjo, spoznava, kaj je dobro in kaj slabo. Da to drži, pove že podatek, da je v program Ekošola kot način življenja (ekošola) v letošnjem šolskem letu vključenih 640 ustanov (osnovnih in srednjih šol ter vrtcev). Omenjeni program poudarja osnovne človekove vrednote, kot so spoštovanje do sočloveka in vseh živih bitij, zdrav način življenja, zdrava in na okolju prijazen način pridelana hrana. Zdrav način življenja pa lahko ohranjamo le v zdravem in čistem okolju, zato po slovenskih ekošolah z izvajanjem različnih projektov nenehno poudarjajo in krepijo omenjene vrednote. »Gre torej za povezovanje šolskih vsebin z vsakdanjim življenjem, kar je temelj šole prihodnosti in izobraževanja za trajnostni razvoj. Posredovanje zgolj abstraktnega znanja iz posameznih predmetov ni dovolj. Naravo in odnose med živimi bitji moramo dojemati celostno in v medsebojnem povezovanju ter prepletanju različnih dejavnikov,« je povedala Dunja Dolinšek, sekretarka pri programu Ekošola kot način življenja. To pa zahteva celosten pristop.

Z ločevanjem do zmanjšanja stroškov
Vsaka ekošola, ki je vključena v omenjeni mednarodni program, na začetku šolskega leta pripravi svoj letni delovni načrt (LDN), v katerem odgovorni za izvajanje programa ekošole opredelijo vse aktivnosti, ki jih bodo do konca šolskega leta izvajali v okviru programa. Tako večina slovenskih ekošol med redne aktivnosti uvršča zbiranje odpadnega papirja, plastenk, čiščenje okolice šole in sodelovanje v različnih očiščevalnih akcijah v domačem kraju, zbiranje odsluženih tonerjev, kartuš in baterij. Na posameznih šolah se odločijo tudi za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme in podobno. »Poleg tega, da se ekošolarji s tovrstnem zbiranjem naučijo, da zbirajo koristne odpadke, ki ne sodijo na komunalna odlagališča, imajo ekošole priložnost, da lahko z organiziranim zbiranjem odsluženih stvari zaslužijo tudi nekaj denarja, ki ga potem porabijo za različne potrebe pri pouku ali za razne humanitarne namene,« je povedala Dunja Dolinšek. Marsikatera šola, ki se je načrtno lotila zbiranja, pa si je v dogovoru z domačo komunalo zagotovila bistveno cenejši odvoz ali celo brezplačni odvoz odpadkov iz šole. Nekatere ekošole pa so vse višji stroški za komunalne odpadke spodbudili k sistematičnemu spremljanju in analizi odpadkov iz njihove šole. Rezultati, ki so jih dosegli na eni izmed ekošol, so več kot spodbudni. Tako so z načrtnim spremljanjem ter ločevanjem odpadkov stroške za odvoz od leta 2006 do letos zmanjšali s 15.285 na okoli 8500 evrov na leto, v prihodnjem šolskem letu pa naj bi za odvoz odpadkov odšteli manj kot 6000 evrov. »Primer, ki ga bomo v prihodnje poskušali uvesti v vse ekošole po Sloveniji, je namreč več kot zgovoren dokaz, da lahko tudi same šole marsikaj storijo na področju znižanja stroškov oziroma lahko s prodajo odpadnih izdelkov in surovin celo nekaj zaslužijo,« je še dodala Dolinškova.

Javna priznanja za dosežke
Drugi primer, ki ga želijo v prihodnje uveljaviti v slovenskih ekošolah, je varčevanje z energijo in učinkovita raba energije. »V zadnjih dveh letih smo se odločili, da bomo v sodelovanju s slovenskimi ekošolami prispevali svoj delež k manjši porabi energije, manjšemu obremenjevanju okolja in seveda tudi nižjim stroškom za energijo. V nekaterih ekošolah so na tem področju dosegli zares zavidljive uspehe in ob tem pridobili tudi javna priznanja za svoje dosežke,« je povedal Branko Mahne, nacionalni koordinator slovenske ekošole. Tu misli predvsem na Dnevnikovo akcijo Iščemo najbolj varčne stavbe v Sloveniji. Prav v okviru te akcije so bili nagrajeni ŠCV Velenje, OŠ Cajnkova in OŠ Nove Jarše v Ljubljani.
Velik korak v prizadevanjih za varčevanje z energijo (vsaka šola lahko prihrani od 10 do 15 odstotkov energije in tudi denarja – v večjih šolah so ti prihranki tudi do nekaj tisoč evrov – brez dodatnih vlaganj) so naredili tudi v letošnjem letu. Vsem udeležencem delavnice o učinkoviti rabi energije v šoli, ki je bila decembra lani v Velenju, so namreč podarili merilnike za merjenje osvetljenosti v vrednosti 81 evrov za kos. »S temi merilniki učenci, dijaki in njihovi mentorji ugotavljajo osvetljenost v posameznih šolskih prostorih in na osnovi zbranih podatkov ugotavljajo, koliko električne energije na šolah porabijo brez vsake potrebe, saj je znano, da so nekateri šolski prostori precej bolj osvetljeni, kot bi bilo treba,« je povedal Mahne. To velja predvsem za hodnike, stranišča, telovadnice in nekatere druge prostore. Marsikje so ugotovili, da so tako luči kot nekateri drugi uporabniki (računalniki, ogrevalniki, klimatske naprave...) prižgani povsem po nepotrebnem. Vse to pa v šolah precej povečuje porabo energije. In navsezadnje tudi v marsikaterem gospodinjstvu.

Letni prihranek dobrih osem milijonov evrov
Po oceni strokovnjakov bi lahko v približno 1000 osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih v naši državi vsako leto prihranili okoli 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za približno 45.000 ton. Na račun manjše porabe energije pa bi tako prihranili okoli 8,5 milijona evrov na leto. To pomeni, da se za zidovi slovenskih šol skriva ogromen varčevalni potencial, ki bi ga lahko dosegli brez dodatnih vlaganj. Slovenske ekošole želijo biti tudi na tem področju za zgled. Ukrepi, ki so jih na osnovi naštetih in podobnih meritev opravili učenci in dijaki sami, namreč dokazujejo, da lahko vsaka šola brez večjih naporov in brez dodatnih stroškov prihrani do 15 odstotkov energije in tudi izdatkov za energijo.

Vse več zanimanja za ekošolo
Slovenske ekošole so v zadnjih letih doživele pravi razcvet, saj se je njihovo število od leta 2000 do letos povečalo za več kot osemkrat. V letošnjem šolskem letu je v program vključenih 642 ustanov, od tega 377 OŠ, 220 vrtcev, 35 srednjih šol in 35 domov CŠOD. Samo od lani se je število ekošol povečalo za 107. »Tako veliko zanimanje in zaupanje za vključitev v naš program je dovolj velik dokaz za uspešno delo v preteklosti,« je ob koncu poudarila Dunja Dolinšek.