118. člen ustave določa, da je za izglasovanje interpelacije posameznemu ministru potrebnih večina glasov vseh poslancev, to je 46. Tri opozicijske poslanske skupine imajo, če odštejemo Srečka Prijatelja (SNS), ki je v priporu in ne more glasovati, skupaj 37 glasov, kar pomeni, da bi se jim moralo za izglasovanje interpelacije pridružiti še devet poslancev koalicije oziroma sedem poslancev koalicije in oba poslanca narodnih manjšin.

Izid interpelacije bo verjetno tesen

Če bi se 37 poslancem pridružilo še pet poslancev DeSUS, ki ima pomisleke glede Kresalove, bi opozicija še vedno potrebovala štiri dodatne glasove koalicijskih oziroma manjšinskih poslancev, kar pa se ne zdi preveč verjetno. Interpelacija zoper Kresalovo tako najverjetneje ne bo uspešna, bo pa izid verjetno tesen.

V DeSUS se o podpori Kresalovi še niso odločili. Slednje bodo, kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal vodja strankine poslanske skupine Joško Godec, storili potem, ko jim bo ministrica pojasnila, kakšen delež predstavlja najemnina za stavbo Nacionalne preiskovalnega urada (NPU) v odnosu do lizing obroka, in zakaj se notranje ministrstvo o najemu stavbe ni neposredno pogajalo z njenim lastnikom, Hypo Leasingom. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč omenjene prostore za NPU najelo od podjetja Ram Invest, ki prostore s finančnim lizingom odplačuje Hypo Leasingu.

Kresalova je v ponedeljek v pisnem sporočilu za javnost pojasnila, da je poslancem DeSUS na vsa vprašanja odgovorila že 30. marca, ko je imela pogovor s strankino poslansko skupino. Ob tem je ponovila, da podatka o tem, kakšen delež predstavlja najemnina za stavbo NPU v odnosu do lizing obroka, nima, ker je bila takrat, ko je ministrstvo vpogledalo v pogodbo med Ram Investom in Hypo Leasingom, višina obroka prekrita kot poslovna skrivnost. Neposredno z Hypo Leasingom pa se ministrstvo po njenih navedbah ni pogovarjalo zato, ker omenjena družba po pogodbi prostorov ne more oddajati v najem in ima to pravico izključno Ram Invest.

Magajna se bo glasovanja vzdržal

Pomisleke glede Kresalove je v torek izrazil tudi poslanec SD Andrej Magajna, sicer predsednik Krščanskih socialistov Slovenije, ki je napovedal, da se bo glasovanja o interpelaciji vzdržal. Kresalova je na novinarski konferenci 12. aprila, na kateri je sporočila, da LDS ostaja v vladi, sicer dejala, da ji premier Borut Pahor zagotovil, da interpelacija "ne bo dobila podpore koalicijskih strank".

V interpelaciji, ta je bila v DZ vložena 23. februarja, poslanci SDS, SLS in SNS ministrici očitajo politično, poslovno in klientelistično vplivanje in delovanje, predvsem pri vrniti bulmastifov pokojnemu Sašu Baričeviču ter najemu že omenjenih prostorov za NPU.

Policija je pri primeru Baričevič delovala nenavadno

Glede afere Baričevič je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko ob vložitvi interpelacije ocenil, da je celotni postopek policijske preiskave primera potekal zelo nenavadno, vse pa kaže na to, da je pri tem prišlo do političnega vplivanja. Opozoril je, da je policija o dogodku najprej obvestila Kresalovo, in to pred preiskovalnim sodnikom in okrožnim tožilcem.

Prepričan je tudi, da je pri podpisu pogodbe z Ram Investom za potrebe NPU prišlo do negospodarnega ravnanja. Kot je dejal Tanko, objekt na Litostrojski "kar naenkrat ni bil več dober", čeprav bi bila najemnina zanj ugodnejša. Po njegovih besedah sta Kresalova in LDS tako s pomočjo politike reševala stiske zasebnih investitorjev.

Kresalova je v odgovoru na interpelacijo vse očitke zavrnila

O preiskavi afere Baričevič je zapisala, da je policija postopek vodila neodvisno in v skladu s pravili kriminalistične stroke. O nesreči pa so jo obvestili v skladu z usmeritvami in obveznimi navodili, izdanimi na podlagi zakonov o državni upravi in o policiji. Tudi glede navzočnosti preiskovalnega sodnika in tožilca je policija ravnala kot običajno, je zapisala.

Najem stavbe od Ram Investa pa je po njenem mogoče utemeljiti tako z gospodarnega kot tudi s pravnega vidika.