Kot pravi generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleš Zavrl, je Ljudski vrt z neko specifično energijo dal poseben odnos športnega občinstva do reprezentance, igralci in strokovni štab so bili zadovoljni, štadion je bil poln na večini tekem, zato imajo gledalci pomemben delež pri uspehih. Na drugi strani se je treba zavedati, da bo v Stožicah v Ljubljani narejen štadion z vso najmodernejšo infrastrukturo. NZS bo morala upoštevati ti dve dejstvi pri razporejanju reprezentančnih tekem, da nogometna Slovenija ne bo znova razklana.

Igralci obožujejo igranje v Ljudskem vrtu, s hotelom na Ptuju in kopico igrišč v Kidričevem imajo najboljšo možno bazo za priprave, kakršno bodo na Brdu pri Kranju šele zgradili, če bo NZS dobila soglasje slovenske vlade za gradnjo trenažnega centra s tremi igrišči na sedanji lokaciji hipodroma. Prednost Ljubljane je večji štadion, 4000 sedežev več v primerjavi z Ljudskim vrtom namreč pomeni tudi 80.000 evrov višji prihodek na tekmo, če bo cena vstopnice 20 evrov, kolikor je trenutno na tekmah v Mariboru. Minus Maribora je, da obnova Ljudskega vrta še ni končana, saj morajo dokončati objekte pod novo tribuno in obnoviti staro, ki je le z enim vhodom povsem nefunkcionalna. Slovenija bo kvalifikacije za Euro 2012 s Severno Irsko najverjetneje začela v Mariboru, zaradi velikosti štadiona v Stožicah in njegove luksuznosti pa se pojavljajo namigi, da bi bili najbolj spektakularni kvalifikacijski tekmi z Italijo in Srbijo prihodnje leto v Ljubljani, kar pa lahko izzove upor na Štajerskem.

NZS se velikopotezno loteva tudi gradbenih posegov. Centra na Brdu pri Kranju ne bi uporabljala le reprezentanca A, ampak vse mlajše selekcije, trenerji in sodniki, tuje ekipe... Ker so prostori na sedanjem sedežu NZS na Čerinovi v Ljubljani postali premajhni, na isti lokaciji načrtujejo gradnjo nove poslovne hiše, ki bi stala med enim in poldrugim milijonom evrov, kar je cenejša rešitev od drugih ponudb, kot sta bili selitev v Rotondo ali na nov štadion v Stožicah.

Ker je predsednik NZS Ivan Simič zelo temperamenten in avtoritativen v vodenju NZS ter težko upošteva mnenja drugače mislečih, bi bilo dobrodošlo, če je pri sprejemanju takšnih kočljivih odločitev generalni sekretar Aleš Zavrl od očeta Rudija, ki je 20 let demokratično vodil nogometno organizacijo, podedoval vsaj kanček njegove diplomatske umirjenosti. Z osebno noto lahko prispeva k lepši podobi NZS, ki v javnosti po zadnjih dogodkih s premijami in prepirljivostjo Simiča ni idilična.