"To je predpogoj za njihov gospodarski obstoj. V nasprotnem primeru prideš v prevelike konflikte z okoljem, kar ni v gospodarskem interesu. Zdi se mi, da je pomembno, da vsak, ki tovrstna podjetja vodi in o tem razmišlja, vzame to v zakup," je poudaril Potočnik.
Luka Koper je po njegovih besedah zeleni koncept široko umestila v svoj razvoj, kar je razvidno tudi iz osnutka državnega prostorskega načrta. Med drugim si Luka Koper po Potočnikovih navedbah prizadeva za pridobitev sheme EMAS (ECO Management and Audit Scheme), ki jo imata v Sloveniji do zdaj le dve podjetji.
Ob tem pa je po Potočnikovem mnenju pomembno, da Luka Koper v prihodnosti uresniči tudi okoljsko bolj naravnane projekte in ne le tiste, ki so ekonomsko atraktivnejši. "Pomembno je, da k realizaciji pristopiš celovito, da ne pristopiš s figo v žepu. Ampak tega občutka nisem dobil," je dejal.
Slovenija po njegovem potrebuje dobro in učinkovito pristanišče, hkrati pa tudi odgovoren koncept razvoja in sozvočja z naravo. Ob tem je Potočnik vnovič opozoril na pomembnost široke razprave z okolico. "Gre za sozvočje, ki zagotavlja stabilnost prostoru in okolju, v katerem se poslovne odločitve sprejemajo," je dejal.
Osnutek državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče je po navedbah iz ministrstva za promet v zaključni fazi sprejemanja. Predsednik vlade Borut Pahor je na nedavnem obisku Luke Koper napovedal njegovo sprejetje do 13. maja.
Predlaganemu osnutku državnega prostorskega načrta nasprotujejo številni prebivalci Ankarana. V civilni iniciativi proti gradnji tretjega pomola so pred časom zbrali več tisoč podpisov zoper tretji pomol. Proti državnemu prostorskemu načrtu se je novembra lani opredelil tudi mestni svet občine Koper, širitvi Luke Koper pa nasprotujejo tudi v pobudi za ustanovitev občine Ankaran.
