Na skupni novinarski konferenci po dvournem srečanju je Josipović izrazil prepričanje, da bo Hrvaška pogajanja z EU zaključila, še preden bo Madžarska 1. januarja 2011 prevzela predsedovanje povezavi. Njegov madžarski kolega je sicer dejal, da je srečen, ker bo v času madžarskega predsedovanja uniji Hrvaška sklenila pogajanja z EU, Srbija pa naj bi dobila status kandidatke za članstvo.

Kot je poudaril Josipović, je Hrvaška izjemno zainteresirana, da bi v EU vstopile tudi njene sosede. Zato je izredno zadovoljen, da sta s Tadićem v Pecsu potrdila nujnost hitrega in odločnega reševanja vseh odprtih vprašanj, je dejal hrvaški predsednik in dodal, da je to sicer potrebno storiti tudi z drugimi sosednjimi državama.

"Srbija si želi, da Hrvaška čim prej postane članica EU, saj bi to pomenilo, da bo lahko to kmalu uresničila tudi Srbija," pa je izjavil Tadić. Kot je dodal, je za Srbijo izjemno pomembno, da je današnje srečanje potrdilo, da nobena od držav članic EU ne bo ovirala države kandidatke v njihovem pristopanju EU, ampak bo edino merilo izpolnjevanje kriterijev za članstvo.

Solyom je izpostavil dobro ozračje na današnjem srečanju, ki naj bi služilo kot zgled v regiji tako glede širitve EU kot za vsako državo posebej. Zatrdil je, da si bo Madžarska še naprej prizadevala, da bi pomagala Hrvaški in Srbiji na njuni poti v EU. Kolegoma se je zahvalil za njuna osebna prizadevanja ter za prizadevanja njunih držav za spravo v regiji, do katerih prihaja relativno hitro po koncu vojne.

Tadić je posebej izpostavil nove standarde v politiki sprave v regiji, ki jih goji skupaj s hrvaškim kolegom Josipovićem, ter izrazil ponos ob nedavni odločitvi srbske skupščine, da sprejme deklaracijo o Srebrenici, s katero se je ogradila od tamkajšnjih grozljivih zločinov.

Poleg evropske perspektive je bila pomembna tema srečanja tudi problematika manjšin, je še poročala Hina. Solyom je glede tega dejal, da so se pogovarjali o oblikovanju "kulturnih narodov" - skupnosti etničnih skupin, ki delijo isti jezik, kulturo, zgodovino in identiteto, čeprav imajo njihovi pripadniki različna državljanstva.

"To bi lahko bil temelj za urejanje vprašanja manjšin med evropskimi državami", je izpostavil Solyom, ter dodal, da "kulturni narodi" ne bi imeli nobenih ozemeljskih teženj. Josipović in Tadić se bosta sicer še danes srečala s predstavniki hrvaške skupnosti v Bačkem Monoštoru pri Somborju v Vojvodini.

Trije predsedniki so del današnjih pogovorov namenili tudi varovanju okolja in oblikovanju bioloških rezervatov na območju med Muro, Dravo in Donavo. Josipović je ob tem izpostavil problem z minami onesnaženih območij na Hrvaškem ter se zahvalil Solyomu in Tadiću za njune obljube, da si bosta prizadevala za mednarodno pomoč Hrvaški pri razminiranju.