Kot se za svet mode spodobi, je sledila kolobocija. Iz PETA (People for the Ethical Treatment of Animals), so javili, da so Naomi C. že zdavnaj odpustili kot predstavnico združenja, da je Naomi hinavka, pa se je zdelo nujno pripomniti tudi Heather Mills, taisti nekdanji učiteljici smučanja iz Kranjske Gore, ki je postala žena Paula McCartneyja in ga ob kasnejši ločitvi izdatno "obrala", kar je Stello McCartney, beatlovo hči in modno kreatorko, ki krznu vztrajno nasprotuje, navedlo, da je od PETA zahtevala, da Millsova ne more biti njihova predstavnica, v kolikor želi ta organizacija v svoje promocijske namene še uporabljati njene fotografije. Blizu razmerjem v trenutni slovenski politiki oziroma cel "pičvajz", kot bi dejali naši južni bratje.

Poleg dragocene soboljevine, ki jo je bilo v carski Rusiji dovoljeno loviti samo plemenitim glavam, je priletni Basso svoja oblačila sešil iz krzen činčilic, lisičk, aligatorjev in še česa, na newyorškem tednu mode predstavljena kolekcija pa bojda zna zbuditi skomine po skoku nazaj v pelc pri marsikateri zapriseženi nasprotnici oblačenja v krzno. Kajti v svetu mode je vse skupaj predvsem modno, torej odvisno od modnih trendov, to pa ne velja samo za barve, kroje in podobne zapovedi, temveč očitno tudi za tako odločna svetovnonazorska stališča, kakršno je nasprotovanje nošenju krzna.

Krzno se je definitivno vrnilo oziroma se vrača v modo, in to je fenomen, s katerim se velja pozabavati. Tudi na domačih ulicah. Toliko krznenih kučem, kot smo jih lahko na ljubljanskih ulicah videli letošnjo zimo, že dolgo ne. Zima je bila resda mrzla, pa vendar. Deset ali pet let nazaj je bila tako množična moda nemogoča, saj je veljala za politično nekorektno. Danes nič več. Kaj se je zgodilo? Jožica Brodarič, nekoč modna kreatorka, danes pa promotorka mode in ženska, ki v svetu slovenske mode nekaj velja, pravi, da je nad obratom, ki se je zgodil, tudi sama presenečena. "Ko sem bila konec osemdesetih v Kanadi, so tamkajšnji intelektualci že kazali ozaveščenost glede krzna, medtem ko je pri nas še ni bilo čutiti. In da ne bo pomote. Krzno se je vendarle ves čas, tudi kasneje, nosilo. Pa vendar se je predvsem v devetdesetih zgodil izjemen val kampanj proti nošenju krzna, temu je sledil tudi razvoj tehnologije, ki je razvila postopke za izdelavo boljših vrst umetnega krzna, s katerim se je dalo nadomestiti naravno. Približno 70 odstotkov kreatorjev je začelo uporabljati umetno krzno. Zdelo se je, da nove generacije ne bodo nikoli sprejele naravnega krzna, pa vendar so ga modne hiše že pred nekaj leti začele ponovno uvajati v svoje kolekcije. Edina resna izjema je verjetno Stella McCartney, ki vztraja pri apriornem zavračanju krzna. Letos je zanimivo, da se je krzno pojavilo tudi v poletnih kolekcijah, česar ne pomnim. Krzno je torej zadnje čase izredno v modi. In ne vem, kako to razložiti. Moda je vsekakor dostikrat iracionalna, banalna in nedosledna."

PETA ima nasploh težave z notranjo disciplino. Naomi C. ni osamljen primer. Izdaja protikrznenih načel se je začela že kakih deset let nazaj. Ali povedno bolj točno: proti nošenju krzna se je bilo modno izrekati v devetdesetih. Tedaj je Madonna džogirala v majčki z napisom "Krzno nosijo čudovite živali in grdi ljudje". Dandanes ji nositi krzno ni več problem. Tako kot ne Liz Hurley, Whitney Houston, Jennifer Lopez, Emmi Burton, Kanyu Westu in mnogim drugim. Že omenjena Naomi C. je bila pri kršitvi svoje zaobljube prvič zasačena že davno nazaj na modni reviji v Milanu. V obrambo je že takrat dejala: "Dojela sem, da so ljudje iz PETA agresivni, zato sem se želela ločiti od njih. Spoštujem stališča proti krznu, ni pa mi všeč način, kako jih omenjena organizacija promovira. Krzno imam rada, ne nosim ga velikokrat, predvsem pa ne krzno ogroženih vrst." Še dobro, da punca ni izključno od izrečenih besed odvisna filozofinja, čeravno so prav supermodeli v skladu s svojim nazivom svoje čase figurirali tudi kot malodane glavne planetarne umnice. Z nekaj manj publicitete se je izvlekla Cindy Crawford, ki je za ruski Vogue, ki sicer izhaja od leta 1998 dalje, konec leta 2007 slikala v razkošnem krznu, čeprav je še tri leta prej pripadala protikrznarskemu taboru. Ni dvoma, da je tudi v tem primeru odločil zajeten honorarček. Z lisičko okoli vratu je bila zasačena tudi igralka Gwyneth Paltrow, a bojda je šlo za nesrečo: "Bil je dolg snemalni dan na ladji blizu Caprija. Fotografirali so me v raznih pozah in različnih oblačilih, vendar pa nobeno ni bilo iz krzna, potem pa je od zadaj pristopil stilist in mi okoli vratu obesil dodatek. Sprva se nisem zavedala, za kaj gre, ko sem opazila, da je krzno, sem mislila, da gre za umetno, vendar pa nisem spraševala naprej, zato je to moja napaka. Vem, da to ni dober izgovor, vendar pa upam, da bodo člani združenja pokazali razumevanje," je navrgla v svoj izgovor. Sponzor marčevske revije Jean-Paula Gaultierja je bila skandinavska firma Saga, največji svetovni dobavitelj krzna, ki je po nekaterih teorijah tudi glavni generator preživetja in ofenzive prokožuharske linije v svetovni modi. Z materialom naj bi namreč zalagala mlade kreatorje že na fakultetah in tako rekrutirala nove podpornike.

Da je nelagodje zaradi nošenja krzna z zamikom nekaj let popustilo tudi na domačem terenu, potrjuje gospa Milena Eber Štimac iz krznarske delavnice oziroma trgovine Eber na Wolfovi v Ljubljani. "Da, letošnjo zimo smo prodali precej kučem. A te so pretežno iz kože zajcev, ovc in nerca, ki so sploh pretežni del naše ponudbe. Krznarstvo Eber posluje že 90 let, jaz sem v poslu že 30 let, in v vseh teh letih sem enkrat dobila v popravilo 60 let star plašč iz krzna redke živali. Vrnitev h krznu se je po mojem zgodila zato, ker je nositi naravno krzno preprosto bolj zdravo kot umetno, ki je izdelano iz nafte, poleg tega se ne razgrajuje, rok trajanja pa je vsaj deset let krajši. V naravnem krznu ti je pozimi toplo, obenem se pa ne potiš. Poleti krznene preobleke sedežev in posteljni vložki dajejo občutek hladu, saj so zračni. Če vidim mamo, ki je otroku v voziček položila kožo ovce, vem, da gre za pametno osebo, saj ve, da otroku zaradi nje ni vroče. Kar hočem reči, je, da je krzno za človeka uporaben ter potreben material, ki je bistveno bolj zdrav od umetnih domislic," meni ljubljanska krznarka, ki pretežno dela s kožami ovc in zajcev. Po nekaterih podatkih 46,9 odstotka svetovne proizvodnje prispeva krzno namensko gojenih živali, kot so lisice, tanuki, nutrija, dihurji, činčile, 37,6 odstotka krzno živali, gojenih za meso, kot so ovce, koze, kunci, 15,3 odstotka krzno prostoživečih živali, ki jih lovijo za krzno z argumentom nadzora populacije, 0,2 odstotka pa krzno prostoživečih kožuharjev, kot so bobri, risi, sobolj, ki predstavljajo vir preživetja prebivalcev severnih predelov zemeljske oble.

Dialog med zagovorniki in nasprotniki uporabe krzna v modi je žolčen, kot je v podobnih črno-belih antagonizmih, ki življu ponujajo preprosto ja ali ne izrekanje, značilno. Za komentar obrata, ki se dogaja, smo poprosili tudi Stanka Valpatiča, predsednika Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, ki razlog vidi preprosto v tem, da modo pač narekujejo modni trendi: "Poglejte, moda se hitro menjuje, torej ni trajna. Če ne nosimo krzna samo zato, ker je to moderno, hkrati pa se ne trudimo vživeti v bolečino in trpljenje živali za ta naš kožuh, lahko vsak, ki malo razmisli, pride do zaključka oziroma odgovora, zakaj smo potem zopet pripravljeni nositi krzno. Zelo podobno je tudi pri prehrani. Če nekdo ne je mesa, ker je to modno, hkrati pa ne razmisli o strašanskem mučenju in trpljenju živali, preden pride do zrezka, obstaja možnost, da bo kmalu spet želel ali moral jesti meso. Torej moramo, ne le za dobro živali, ampak tudi za naše dobro, obravnavati živali kot enakovredna bitja, ki občutijo bolečino, veselje in žalost podobno kot mi ljudje. Šele takrat se bomo znali zakonito in koristno za vse nas prehranjevati in oblačiti. Življenje na zemlji pa bo postajalo vedno bolj mirno, brez vojn in nasilja."

A vrnimo se v globalne vode. O možnih razlogih za to, da se je krzno vrnilo v vrhove mode, Jožica Brodarič špekulira, da je razlog morda v povpraševanju ljudi, ki so prišli do denarja in si želijo presežkov, kar krzno definitivno je. Če sledimo razmišljanjem naše sogovornice, pot vsekakor vodi v Rusijo, deželo, v kateri je tradicija oblačenja v krzno dolga in utemeljena, hkrati pa deželo, v kateri se je v zadnjih desetih letih zgodil silen razcvet gospostva oziroma pehanje ruske elite, da bi ujela zahodnjaško bogataško bratstvo. Moda je v tej igri pomemben moment, nošenje krzna pa bistveno manjši eksces kot na zahodu. Rusi pač ne slepomišijo. Ne potrebujejo izgovorov.

Če na zadnjih dvajset let in vlogo protikrznarske struje pogledamo z nekaj nikoli odvečne zlobe, lahko ugotovimo, da je gibanje imelo najširšo podporo v devetdesetih, torej v času, ko je bil svet po padcu berlinskega zidu v fazi tranzicije oziroma negotovosti. V tem zgodovinskem kontekstu je mogoče protikrznarski lobi razumeti tudi kot sistem hlinjenja dobronamernosti, ki ga je gospostvo tedaj potrebovalo. Danes, ko so vloge utrjene, ga očitno ne potrebuje več. Mogočnikom ni več nerodno kazati svoje gosposkosti. Lahko, da je vzrok za obrat zgolj v tem.