Direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc je po srečanju z ministrom poudaril, da racionalizirati bodo sicer poskušali, a večjih rezerv ne vidi več. Nekaj jih je mogoče še v organizaciji, nekaj malega v kadrih, pri materialih pa zelo malo. "Na koncu se bo zgodilo, da bomo poslovali negativno," pravi Ferjanc in dodaja, da se bo verjetno na koncu treba soočiti s tem, da tudi zavarovanci ne bodo mogli uveljaviti vseh svojih pravic.

Po mnenju direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Roberta Čeha bo v bolnišnicah v naslednjih letih pač treba varčevati, koliko, bo odvisno od recesije. A denarja ne bo prav kmalu dovolj. V plače se sicer po oceni Čeha ne bo mogoče spuščati, a dvigov plač, ki so bili dogovorjeni v času konjukture, ne bo mogoče uresničiti, saj se bo recesija v zdravstvu še okrepila.

"V tem trenutku se ne bojim, da bi zaradi recesije kak bolnik ostal na cesti. Bi pa bilo dobro, če bi lahko kdo od sodelavcev, ki ne ustrezajo, ostal na cesti," ob tem pravi Čeh.

Minister je sicer danes izpostavil, da so se ponekod že lotili ukrepov za racionalizacijo. Tako so se v UKC Ljubljana lotili racionalizacije dežurne službe. Zmanjšali so število dežurnih ur na posamezno mesto, začeli so meriti opravljeno delo v dežurni službi, na podlagi tega pa želijo pripraviti mrežo dežurnih mest za celotno Slovenijo.

Ferjanc v zvezi s tem pravi, da se pri poskusih reorganizacije dežurstev pojavi vprašanje povečanja kadra; "dežurstvo se iz ene stroškovne oblike spreminja v drugo", pravi Ferjanc. Še največ možnosti za dodatno varčevanje sam vidi pri materialu, a management lahko pravzaprav vpliva na največ 20 odstotkov vseh stroškov v bolnišnici. Ostalo je pogojeno z zakonodajo, pravi.

Med ukrepi za varčevanje v letošnjem letu je Marušič izpostavil tudi varčevanje na terciarni ravni, kar bo veljalo za univerzitetne ustanove, ter prenos obravnave nekaterih bolnikov iz bolnišnične v specialistično ambulantno dejavnost.

Pri slednjem bo po prepričanju ministra pomembno vlogo moral odigrati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki bo moral pristopiti k pogajanjem z vsakim izvajalcem. Ta bo moral predstaviti izpeljan program v preteklem letu in seznam čakajočih v bolnišnici ter na specialistični ravni in v sodelovanju z ZZZS pripraviti tak program, ki ne bi vplival na dostopnost do zdravstvenih storitev. Minister je glede tega ukrepa prepričan, da se dostopnost do storitev ne bo znižala.

Kar se tiče čakalnih dob, je Marušič danes napovedal tudi ukrepe za tiste izvajalce, ki ne spoštujejo pravil. Ponekod namreč ne ažurirajo seznamov čakajočih. Tiste, ki ne bodo spoštovali pravil glede čakalnih dob, bo ZZZS sankcioniral, eden od možnih ukrepov je pooceni ministra zamik plačila za opravljene storitve. ZZZS te možnosti doslej ni izkoriščal, Marušič pa napoveduje, da bo zahteval, da bo odslej to praksa.

Minister ocenjuje, da bo v prihodnje zelo težko še dodatno krčiti programe, sploh na sekundarni in terciarni ravni. Danes so se z vodstvi bolnišnic pogovarjali o triodstotnem zmanjšanju za letošnje leto. Na skupščini ZZZS bo zato odprl razpravo o tem, kako bi poskušali pridobiti dodatna sredstva, je napovedal danes.

Med možnostmi za pridobitev dodatnih sredstev je Marušič znova izpostavil širitev prispevnih osnov ter prevetritev košarice pravic iz zdravstvenega zavarovanja. V zvezi s tem je tudi Ferjanc opozoril, da se "okrog pravic zavarovancev prav nič ne pogovarjamo".

Možnosti za večjo učinkovitost oz. racionalizacijo v bolnišnicah Marušič vidi predvsem v mreženju bolnišnic oz. strokovnem povezovanju ter v racionalizaciji dela tako na specialistični ambulantni dejavnosti in v akutni obravnavi. "Razlike med povprečnimi specialisti so tudi od 40 do 50 odstotkov," pravi Marušič, ki ob tem poudarja, da odpraviti tak problem ni tako preprosto.

Minister ob tem priznava, da vsi ti ukrepi za bolnišnice ne bodo lahek zalogaj, a so jim pri vseh teh spremembah na ministrstvu pripravljeni pomagati. "Pričakujem tvorno pripravo aneksa ena k splošnemu dogovoru za letošnje leto. Sicer se bo zavlačevalo in bo odločati morala vlada. Ta pa bo težko rešila razlike med izvajalci. To bi bilo boleče za izvajalce in državljane," pravi Marušič.