Nekateri pravijo, da če marihuana ne bi bila znana in bi jo šele zdaj iznašli, bi jo slavili kot pripravek iz čudežne rastline za lajšanje vrste težav in zdravljenje različnih, celo rakastih obolenj. Čeprav jo v tej vlogi človeštvo v resnici pozna že tisočletja, je dandanes pri tistih, ki jo vidijo le kot mamilo, po krivici na slabem glasu. Posebej v Ameriki. Tam so sicer oblasti vse do zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja dovoljevale uporabo indijske konoplje ali kanabisa, vendar le v medicinske namene, potem pa so jo v večini zveznih držav prepovedali, tako da zdravniki marihuane niso smeli več predpisovati, so jo pa ljudje lahko dobili na črnem trgu. Toda ameriška nacionalna akademija je leta 1999 poročala, da ima kanabis preverjeno tudi več zdravilnih lastnosti, celo če ga ljudje kadijo. Njihova raziskava je potrdila tisto, kar so nekateri zdravniki in njihovi pacienti, oboleli za multiplo sklerozo, aidsom ali rakom, že dolgo vedeli: marihuana je, poleg drugih zdravil, ki so jih pacienti jemali, ugodno vplivala na zdravljenje. Koristna je bila tudi obolelim za aidsom in rakom, če so se ti hkrati zdravili s kemoterapijo.

Morda so tudi zato v Ameriki nazadnje le dovolili rabo sintetične različice ene od aktivnih sestavin marihuane, vendar pa je to zdravilo, ki se imenuje marinol, dražje in manj učinkovito od rastline same. Farmacevtska industrija skuša tudi drugod v svetu izkoriščati vsaj eno od sestavin kanabisa. Tako je v Kanadi, Španiji in Britaniji naprodaj sativex, ki je ekstrakt kanabisa in zdravilo, ki lajša bolečine pri multipli sklerozi. S takimi zdravili bodo kmalu skušali lajšali tudi bolečine, ki jih povzroča artritis. Čeprav je marihuana v veliki večini držav prepovedana, jo skoraj povsod po svetu še naprej uporabljajo ne le za lajšanje bolečin, odpravljanje zaskrbljenosti, trdnejše spanje in preprečevanje mišičnih krčev, ampak je že dolgo znano, da preprečuje tudi bruhanje in pospešuje apetit. (jt)