Tako je bilo ob 26.565 razpisanih mestih (od tega za redni študij 19.896) le 22.095 veljavnih prijav, kar je za skoraj tisoč manj kot lani. Največ prijav, kar 61,3 odstotka, je prejela Univerza v Ljubljani, sledita ji mariborska (24,7 odstotka) in primorska univerza (8,8 odstotka).
Največ prijav prihaja iz Osrednjeslovenske regije, najmanj pa iz Zasavske. Letos je bilo 46 programov, večina med njimi je izrednih, v katere se v prvem roku ni prijavil nihče.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je ob tem kot pozitivno ocenil dejstvo, da se povečuje vpis v redni študij in da pada vpis v izrednega. Obenem je napovedal vsebinske spremembe, ki bodo predmet diskusije ob oblikovanju novega nacionalnega programa visokega šolstva, katere predlog bodo v nekaj tednih posredovali v javno razpravo. To pomeni, da je letošnje leto zadnje leto "spontanega razvoja" visokega šolstva, ki je po Golobičevem pokazal vse svoje omejitve.
Minister je ob tej priložnosti opozoril na "poplavo programov" v preteklih letih ter na še vedno prisoten problem želja po ustanavljanju vedno novih visokošolskih zavodov. Tako je Golobič ponovno poudaril problem akreditacije nekakovostnih programov v preteklosti ter napovedal, da bodo to skušali rešiti s ponovnimi evalvacijami in akreditacijami programov, ki jih bo izvajala novoustanovljena agencija za kakovost.
Generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo Majda Širok pa je izpostavila demografski upad, ki ga bomo čutili tja do leta 2030, ki pa bo po njenih besedah priložnost za delo na kakovosti, izboljšanju odnosov in premisleku bolonjske reforme.
Večji interes je po njenih besedah opaziti pri učiteljskih poklicih, kjer se je delež povečal z 10 na 15 odstotkov. Na področju umetnosti in humanistike ostaja število prijav na isti ravni, občuten pa je upad zanimanja za družboslovje (z 28 na 24,8 odstotka), kar Širokova povezuje s problemi pri zaposlovanju. Povečanje so zasledili na področjih naravoslovja, računalništva in matematike in to kljub temu, da ni bilo posebne promocija teh smeri. Povečuje se zanimanje tudi za področji zdravstva in sociale.
Prav tako Širokova opaža zanimanje za bolj ali manj nove študijske smeri, ki posledično obetajo večjo zaposljivost. To so področja prometa, ekologije in varstvoslovja.
