Bolnišnični dietetik Jože Lavrinec pravi, da med morsko in himalajsko soljo ni bistvene razlike. "Glavna sestavina je vedno natrijev klorid. Vse ostale snovi so v zelo, zelo majhnih količinah - povsem nepomembnih za naše zdravje," pravi. Po poreklu kuhinjsko sol delimo na morsko, ki jo pridobivajo z izparevanjem morske vode v solinah, in na kameno, ki jo kopljejo v rudnikih. Pri obeh je osnovni vir isti - pri morski je to trenutna morska voda z mogočimi onesnaženji, pri kameni pa so vir nekdanja morja, je povedal Lavrinec.
Kje pa so ti himalajski rudniki?
"Res je, da se himalajska sol od morske soli za malenkost razlikuje, vendar za naše telo bistvenih razlik ni. Po zagotovilih proizvajalcev naj bi himalajsko sol kopali v rudnikih v Himalaji - nihče pa ne navaja točnega kraja. Zanimivo. Himalaja je veliko gorstvo in veliki solni rudniki s tako "čudovito" soljo bi morali biti turistično znani," je še pripomnil.
Himalajska sol je torej kamena sol, ki ni za kuho nič kaj bolj primerna od mnogo cenejše kuhinjske soli, pravi Lavrinec. Na zmernost pri obeh vrstah soli pa opozarja tudi Nataša Fabčič, univ. dipl. inženirka živilske tehnologije, prehranska svetovalka v UKC Ljubljana. "Tako pri običajni kot pri himalajski soli je pomembna količina, zato z nobeno ne smemo pretiravati," pravi.
Kot poglavitno razliko med morsko in himalajsko soljo tudi Fabčičeva navaja izvor in posledično nekoliko višjo vsebnost mineralov pri himalajski soli. Minerali naravnega izvora pri himalajski soli po njenih besedah vplivajo na okus, poleg tega naj bi drugačna struktura organizmu omogočala lažjo asimilacijo mikroelementov iz soli, vendar to še ni znanstveno dokazano. Navadne soli so običajno jodirane, zaradi problema pomanjkanja joda in s tem pojava golšavosti. Himalajska sol dodatno ni jodirana, jod sicer vsebuje, vendar le kot mikroelement, zato se lahko pri dolgotrajni uporabi izključno takšnega vira soli pojavi problem pomanjkanja joda, pravi.
Pri uživanju himalajske soli se moramo tako držati enakega pravila, ki velja za uživanje morske soli: dnevna količina ne sme preseči petih gramov oziroma ene čajne žličke na dan.
Vprašljivi blagodejni učinki
Kako je z obljubami o blagodejnih učinkih uživanja himalajske soli, ki nam jih dajejo trgovci? Ali pitje razredčene solne raztopine res blaži glavobole in pomaga dializnim bolnikom pri obvladovanju žeje? "Prodajalci navajajo številne, skoraj čudežne učinke himalajske soli. Zanimivo je, da ob iskanju strokovnega članka o himalajski soli v velikem brskalniku medicinskih strokovnih člankov Medline ne dobimo niti enega zadetka. Vam to kaj pove? No, če iskanje razširimo, potem dobimo v odgovor petnajst zadetkov, vsi pa govorijo o endemičnem pojavu golšavosti v himalajski Indiji, pa v Pakistanu... Torej bi bolj kot o zdravilnosti lahko govorili o placebo učinku, če sploh," pravi Lavrinec.
Dodaja, da je svetovanje himalajske soli ledvičnemu ali srčnemu bolniku namesto običajne, brez da bi bolnik krepko zmanjšal celoten vnos soli, škodljivo zavajanje. "Bolnikom, ki se zdravijo z dializo, načelno krepko omejimo uživanje soli. Jedli naj bi neslano hrano, le sem ter tja lahko zaužijejo kaj slanega. Torej jim ne smemo svetovati, naj za manjšo žejo dobesedno ližejo sol," je razložil.
