Namen teh čistilnih akcij je preverjanje logistike in ugotavljanje pomanjkljivosti, s katerimi bi se lahko soočili. Morebitne pomanjkljivosti pa bodo poskušali odpraviti še pred vseslovensko čistilno akcijo, ki bo 17. aprila, je obrazložil vodja projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Aleš Pevc.
Kam z odpadki?
Eno teh težav je izpostavil tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar, ki je eden od častnih pokroviteljev vseslovenske čistilne akcije. Poudaril je namreč, da se bodo mnoge občine po koncu čistilne akcije srečevale z dodatnim problemom, in sicer kam z odpadki, saj so nekatere deponije že sedaj polne, regionalnih centrov za ravnanje z odpadki pa v večjem delu Slovenije ni. Država kot koordinatorka pri ustanavljanju tovrstnih centrov je po Gantarjevem mnenju v zadnjih letih nekoliko popustila. Da je to področje neurejeno, potrjuje tudi podatek, da večina odpadkov (75,6 odstotka) sicer konča na odlagališčih za odpadke, a le manjši delež odpadkov predelamo ali recikliramo, pravi Albin Keuc z ministrstva za okolje in prostor. Ravno zato bodo prostovoljci 17. aprila poskušali kar 70 odstotkov vseh odpadkov ločevati in jih pripraviti za nadaljnjo predelavo.
Trajnostno naravnana politika ravnanja z odpadki
V Sloveniji smo leta 2008 na prebivalca pridelali 453 kilogramov odpadkov. Večina jih konča na odlagališčih, s čimer izgubimo pomembne naravne vire, hkrati pa porabimo veliko energije za njihovo procesiranje. Zato Petra Matos, ena od vodij projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, meni, da potrebujemo politiko ravnanja z odpadki, ki bo bolj trajnostno usmerjena. Zato bodo pobudniki vseslovenske čistilne akcije po besedah Nara Petroviča oblikovali pisno državljansko pobudo, s katero bodo vlado pozvali k zastavljanju trajnostno naravnane politike.
Kevc je pojasnil, da so odpadki ključni stranski izdelek tržnega gospodarstva in da si Slovenija mora prizadevati, da postane država brez odpadkov. Na razpravi o dolgoročni viziji Slovenije na področju ravnanja z odpadki so strokovnjaki kot ključne korake k temu, da Slovenija do leta 2030 postane država brez odpadkov, opredelili korenito zmanjšanje količin ustvarjenih odpadkov v vseh sektorjih, močno povečanje deleža recikliranih odpadkov, izkoreninjanje trajnega odlaganja odpadkov brez potrebe po sežiganju slednjih, vzpostavitev sistema ravnanja z odpadki in spreobrnitev razmerja med rastjo gospodarstva in rastjo odpadkov.
