Pomemben je že prvi vtis, ki ga učenec dobi ob svojem prvem obisku šolske knjižnice. Šteje prav vse, pravi dolgoletna knjižničarka v osnovni šoli Naklo Kristina Valant. Pomembna sta tako prostor, ki mora biti svetel, prijeten, ne preveč natrpan z gradivom in plakati, kot tudi knjižničar, ki mora otroke sprejeti prijazno. Delovanje šolskih knjižnic statistično spremljajo na republiškem statističnem uradu vsako tretje leto. Po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2006 je bilo pri nas skupaj 596 šolskih knjižnic, med njimi 473 osnovnošolskih in 123 srednješolskih.

Ob vstopu v šolo se otroci običajno sicer ne srečajo prvič s knjižnico, opozarja Valantova, prvi obisk prvošolca pa je vseeno zanimiv, pripoveduje. "Prvošolci pridejo v knjižnico. Predstavim jim prostor in pravila. Potem vsak dobi svojo knjižnično izkaznico, na katero so zelo ponosni. Nato si z njo izposodijo prvo knjigo," opisuje.

Najbolj priljubljene knjige med osnovnošolci se razlikujejo glede na to, v katero starostno skupino spadajo, pravi Valantova. Učenci iz prve triade izbirajo knjige predvsem glede na vizualno podobo - všeč so jim, če jih privlači naslovnica, če je v knjigi kaj bleščečega ali otipljivega. V drugi triadi so izjemno priljubljeni stripi. Radi imajo tudi grozljivke za mladino. V zadnji triadi pa učenci posegajo po delih, prepletenih z domišljijo. Med najbolj iskanimi je še vedno Harry Potter, dekleta izbirajo tudi življenjske in ljubezenske zgodbe, v zadnjem času pa so jim všeč tudi vampirske zgodbe.

Predvsem v zadnji triadi učenci berejo predvsem tiste knjige, ki so predpisane za domače branje. Obstajajo tudi "knjižni molji", a na splošno branje pri starejših učencih ne sodi med prednostne naloge, opaža Valantova, morda zaradi številnih dejavnosti, s katerimi se poleg šole ukvarjajo. A glede na statistične podatke naraščata tako obisk šolskih knjižnic kot tudi število izposojenih enot. "Da stanje ni tako kritično, dokazuje vsakoletno število tako imenovanih zlatih bralcev, ki vseh devet let opravljajo bralno značko. Takih je vsaj tretjina generacije, včasih tudi polovica," pravi Valantova.

Na bralno kulturo osnovnošolcev, predvsem starejših, vpliva tudi razcvet elektronskih medijev. "Za izdelavo seminarske naloge učencem damo navodila, kje v knjižnici so knjige, v katerih najdejo podatke. A opažamo, da raje brskajo po svetovnem spletu. S tem ni nič narobe, a treba je vedeti, da je to le eden od možnih virov," pravi Valantova.

V šolski knjižnici v Naklem, tako kot v večini šolskih knjižnic, imajo tudi elektronska gradiva, a so ta namenjena predvsem učiteljem, priznava Valantova, medtem ko pri učencih dajejo prednost knjigam. Tudi sicer si šolska knjižnica zaradi omejenih sredstev veliko elektronskih gradiv ne more privoščiti, dodaja. To potrjujejo tudi statistični podatki. Po zadnjem merjenju je bilo v vseh šolskih knjižnicah skoraj osem milijonov knjižnih izvodov, drugega gradiva, na primer zgoščenk, devedejev in podobnega, pa le 461.000. A stanje se spreminja. Število neknjižnega gradiva se je pri zadnjem spremljanju v primerjavi s podatki izpred 12 let podvojilo.