Njegovi ustanovitvi je botroval nov plačni sistem v javnem sektorju, saj so lahko v pogajanjih za Kolektivno pogodbo za javni sektor in drugih aktivnostih, povezanih z novim plačnim sistemom, sodelovali le predstavniki reprezentativnih sindikatov. Do pridobitve potrebne reprezentativnosti smo lahko člani sindikatov naštetih zavodov dogajanje, povezano z uvedbo novega plačnega sistema, spremljali kot opazovalci, na odločitve neposredno nismo mogli vplivati. Razumljivo je, da so obdobje prvega mandata našega reprezentativnega sindikata močno zaznamovala prav pogajanja za nov plačni sistem. Aktivno smo sodelovali pri pogajanjih za sklenitev Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) in kasneje tarifnega dela Kolektivne pogodbe dejavnosti obvezne socialne varnosti (KPOSV). Enako velja tudi za vsa usklajevanja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in uredb, povezanih z novim plačnim sistemom, ki so bila stalnica pogajanj. 

Osnovni razlog oz. končni cilj uvedbe novega plačnega sistema je bil vseskozi ponavljan moto "za enako delo enako plačilo". V starem plačnem sistemu je bila nepregledna, tudi zelo izvirna, množica dodatkov, ki je sistem, ki je bil v izhodišču strokovno korektno zastavljen, nesprejemljivo "sfižila", in povzročila razlike v plačah zaposlenih v javnem sektorju, ki so bile pogojene tudi z (ne)iznajdljivostjo in (ne)prijaznostjo delodajalcev, delno tudi sindikatov, vsebina in zahtevnost dela sta imela večkrat samo sekundarno vlogo. Logična posledica te ugotovitve je bila ideja, da bomo z ukinitvijo vseh dodatkov, ki so vezani na stalne pogoje dela, oz. njihovo vključitvijo v osnovno plačo, ustvarili pravičnejši, bolj pregleden, posledično tudi enostavno primerljiv plačni sistem.

Nataša Kůs

V okviru pogajanj za KPJS smo se dogovorili za temelje novega plačnega sistema, ki veljajo za vse zaposlene v javnem sektorju.

Za zaposlene v naših zavodih so bila ključnega pomena pogajanja za tarifni del KP dejavnosti. Pred prehodom na nov plačni sistem smo imeli v zavodih različno število delovnih mest, ki so bila po vsebini in zahtevnosti primerljiva, poimenovana in ovrednotena pa so bila različno.

Različno število sistemiziranih delovnih mest je odražalo različno stopnjo vsebinske strukturiranosti po nivoju zahtevnosti primerljivih delovnih mest v zavodih. Predstavniki vseh teh zavodov v sindikalni in vladni pogajalski skupini smo se strinjali, da moramo v KP dejavnosti slediti osnovnemu cilju novega plačnega sistema "za enako delo enako plačilo".

Podpisana Kolektivna pogodba dejavnosti obvezne socialne varnosti predstavlja kompromis med zahtevami in predlogi vladne koordinacije in zahtevami in predlogi sindikalnih predstavnikov vseh treh zavodov. Primerjave, narejene ob koncu pogajanj so potrdile, da smo s KP dejavnosti pripravili podlago, ki bi ob dosledni uporabi v vseh teh zavodih in upoštevanju ključnega cilja novega plačnega sistema, zagotovila korektno plačilo zaposlenim v vseh treh zavodih, ob izpolnjenem nujnem pogoju, da bodo delavci, ki opravljajo po vsebini, zahtevnosti in odgovornosti primerljive naloge, v vseh treh zavodih razporejeni na enaka oz. enako ali podobno ovrednotena oz. uvrščena delovna mesta. Pogajali smo se ob predpostavki, da bodo na začetku v vseh treh zavodih za vsa stara DM določiti nova DM (oz. za vsa nova določiti, iz katerega starega izhajajo). Le na ta način je bilo namreč mogoče zagotoviti pregleden sistem, ki bi v največji možni meri uskladil stara nesorazmerja, predvsem pa ne bi povzročil novih.

Po podpisu KP dejavnosti se je namreč zgodba nadaljevala v posameznih zavodih. Glede na stanje v posameznih zavodih pred prehodom na nov plačni sistem smo se pogajali ob predpostavki, da bodo na začetku v vseh treh zavodih za vsa stara DM določiti nova DM (oz. za vsa nova določiti, iz katerega starega izhajajo). Le na ta način je bilo namreč mogoče zagotoviti pregleden sistem, ki bi v največji možni meri uskladil stara nesorazmerja, predvsem pa ne bi povzročil novih.

Splošno nezadovoljstvo delavcev v posameznem zavodu je bilo premosorazmerno z odstopanjem od pričakovanega ravnanja, enako velja tudi za obseg nepravilnosti, identificirane s strani sindikata.

Prehod na nov plačni sistem je potekal v specifičnih okoliščinah. Sistem, za katerega so se 6 let pogajali predstavniki vlade in sindikatov, so morali v praksi izpeljati strokovni delavci, ki so bili o novem plačnem sistemu informirani le okvirno, njihovo poznavanje sistema je bilo odvisno predvsem od števila in vsebine absolviranih plačljivih seminarjev in posvetov na to temo.

Tik pred prehodom na nov plačni sistem pa je MJU pripravilo brezplačne predstavitve za vse strokovne delavce, izvajalce prehoda na nov plačni sistem. Večina teh predstavitev je bila, žal, preveč množičnih, na škodo kvalitete informacij, ki so jih pridobili udeleženci. Na MJU so pripravili tudi zelo dobrodošlo in uporabno aplikativno podporo, ki pa je, zaradi kasnejših popravkov in dopolnitev, uporabnikom povzročila kar nekaj težav.

Vse skupaj je potekalo pod hudim časovnim pritiskom – prvo izplačilo plač po novem plačnem sistemu naj bi razveselilo večino javnih uslužbencev, zato ga je bilo potrebno zagotoviti pred volitvami. Zaradi pomanjkanja časa je odpadla, v terminskem planu prehoda na nov plačni sistem predvidena, testna faza prehoda na nov plačni sistem, ki bi nedvomno preprečila nekatere anomalije in prihranila mnoga nezadovoljstva.

Kako ocenjujete potek socialnega dialoga po prehodu na nov plačni sistem?
Nedvomno ni izpolnil pričakovanj. Delno tudi zaradi velikih upov, ki so jih vzbujala zagotovila predsednika vlade, dana na prvih sejah pogajalske komisije v mandatu nove vlade, podkrepljena z dejstvom, da nam je bil predstavljen tudi »minister za socialni dialog«, ki naj bi sodeloval na pogajanjih.

Socialni dialog je doslej »zadovoljivo« potekal le v okviru dogovarjanja za varčevalne ukrepe v javnem sektorju.

Poleg varčevalnih ukrepov, ki so bili nujni zaradi t. im. gospodarske krize, smo se z vlado dogovorili tudi za nadaljevanje pogajanj, v katerih bomo skušali odpraviti anomalije in krivice novega plačnega sistema. To je pomenilo tudi nadaljevanje socialnega dialoga na ravni dejavnosti. Na področju naše dejavnosti bi lahko situacijo ponazorili z vprašanjem: »Socialni dialog? – Kaj je že to?

Novemu vodji vladne pogajalske skupine za področje dejavnosti obvezne socialne varnosti smo pred dvema tednoma četrtič posredovali poziv, lahko bi rekli tudi prošnjo, da takoj začnemo pogajanja za sklenitev aneksa h KP dejavnosti, in zagotovimo ustrezne določbe, ki bodo omogočile uveljavitev plačnega sistema na enakih temeljih, pravičnega za vse zaposlene v dejavnosti, saj je bil to naš edini in skupni cilj v pogajalskem procesu. V predlogu smo vsakič navedli konkretno problematiko, ki jo je potrebno rešiti. S takim pristopom bi potrdili, da smo s pogajanji za nov plačni sistem predstavniki obeh pogajalskih strani dejansko nameravali vzpostaviti pravičen plačni sistem, ki temelji na delu, ki ga posameznik dejansko opravlja, kakor tudi, da se z novo vlado ni spremenil osnovni cilj novega plačnega sistema.

V vladnih navodilih za izvedbo nadzorov prehoda na nov plačni sistem in ugotovitvah, navedenih v poročilih o teh nadzorih ter ukrepih za odpravo nepravilnosti so namreč številne navedbe, ki potrjujejo prav nasprotno. Pozive oz. prošnje za nadaljevanje pogajanj smo vsakič, zaporedno oštevilčene, posredovali tudi v vednost ministru za delo družino in socialne zadeve, ministrici za javno upravo in »ministru« za socialni dialog – njihov odziv je bil enak odzivu vodje vladne pogajalske skupine, torej ga sploh ni bilo.

Omenili ste vladne nadzore prehoda na nov plačni sistem…
Nova vlada se je kmalu po nastopu mandata soočila s finančnimi posledicami novega plačnega sistema, ki so bile pomembno višje od predvidenih, na ravni posameznih dejavnosti so bile velike razlike v odstopanjih. Nedvomno so bile razlog za odstopanja tudi nepravilnosti, tudi v našem interesu je bilo, da se nepravilnosti ugotovi in odpravi. Pričakovali smo, da bodo nadzore opravljali kompetentni nadzorniki, ki dobro poznajo nov plačni sistem, in bodo v nadzorih preverjali, če so bili prehodi izvedeni sistematično, in delavci ob prehodu na nov plačni sistem dejansko razporejeni na delovna mesta na podlagi dela, ki ga dejansko opravljajo. Kmalu se je izkazalo, da za izvajanje nadzorov vlada nima zadostnega števila kompetentnih izvajalcev. V navodilih za izvajanje nadzorov niso bila dosledno upoštevana ključna pogajalska izhodišča za nov plačni sistem, posledično to velja tudi za ugotovitve in ukrepe za odpravo nepravilnosti. Na to smo začeli opozarjati še pred začetkom nadzorov v naši dejavnosti, zelo nazorno je bilo oboje potrjeno tudi v nadzorih na področju naše dejavnosti. Še vedno si prizadevamo, da bi ugotovitve in ukrepe uskladili s cilji novega plačnega sistema, in upamo, da bomo, glede na nekatera v nebo vpijoča odstopanja, tudi uspeli. V zahtevanih ukrepih je n. pr. navedeno, da naj delavce, ki delajo povsem enako delo, razporedimo na različna delovna mesta, v različnih tarifnih razredih, na podlagi izobrazbe, ki jo imajo. Torej, v popolnem nasprotju s cilji in namenom uvedbe novega plačnega sistema, za katerega smo se pogajali sedem let.

Nataša Kůs,
vodja sindikalne pogajalske skupine za sklenitev KP dejavnosti obvezne socialne varnosti