"Takšne table imajo vsi, ki veliko štopajo, saj z njimi voznikom takoj poveš, kam si namenjen," pravi Alenka. Dijakinja prizna, da je sprva imela zadržke do štopanja, a ker je avtoštop bolj hiter in predvsem bolj poceni od javnega prevoza, se je s časom navadila, da tako skoraj vsak dan migrira v Ljubljano in nazaj. Le kadar zelo dežuje ali sneži, se Alenka raje usede na vlak, saj v takšnih razmerah avtoštop ni prijeten, čeprav mnogi štoparji pravijo, da ob slabem vremenu vozniki štoparjem pogosteje ustavljajo.
Vodja društva Sezam - združenje staršev in otrok Nada Kirn Špolar pravi, da je avtoštoparjev manj kot včasih, kar potrjuje tudi Alenka. Kirn-Špolarjeva vzrok za to pripisuje dejstvu, da ima vedno več študentov, ki so se v preteklosti v svoj domači kraj vračali s pomočjo iztegnjenega palca, lastne avtomobile. Kirn-Špolarjeva dodaja, da je družba postala bolj egoistična in da ljudje niso več tako odprti, kot so bili včasih, zato štoparjem redkeje ustavijo. "Izgubila se je družabnost in mediteranski tip življenja, kjer ljudje radi poklepetajo in se družijo, tudi z neznanci. Vozniki si kupujejo velike avtomobile, da so videti čim višje, zato pa večkrat ne opazijo tistih 'pod njimi', štoparjev," pojasni Kirn-Špolarjeva.
Nekatera štoparska mesta so nevarna
Štoparsko mesto na zadnji postaji avtobusne linije 1 je najbolj tipično mesto v Ljubljani, pravi, Krin-Špolarjeva, kjer je po njenih besedah na dan mogoče opaziti tudi do 60 ljudi z iztegnjenim palcem. Priljubljena štoparska mesta so tudi na Tržaški cesti pred izvozom za Postojno oziroma Koper, postajališče pred WTC na Dunajski cesti pred izvozom na obvoznico proti Mariboru in na Dolenjski cesti pri križišču proti nakupovalnemu središču Rudnik, sporoča Petra Stušek z zavoda Turizem Ljubljana (TL). Kirn-Špolarjeva pa je opozorila, da vsa mesta v Ljubljani, kjer mladi štopajo, za to niso primerna oziroma so zelo nevarna. Izpostavila je štoparski točki pri Smeltu in na Viču.
Največ štoparjev je med mladimi, pravi vodja Sezama, kar ni presenetljivo, saj si še vedno veliko mladih ne more privoščiti lastnega avtomobila, tudi samo opravljanje vozniškega izpita je finančno velik zalogaj, pravi Kirn-Špolarjeva. Velika prednost, ki jo mladi vidijo v avtoštopu je tudi večja mobilnost, saj so sredstva javnega prevoza neprimerno manj mobilna. Čeprav ima v očeh mladine avtoštop veliko prednosti, pa njihovi starši niso najbolj navdušeni. Kirn-Špolarjeva pravi, da bodo starši vedno zaskrbljeni in Alenka pravi, da tudi njeni starši najprej niso hoteli, da štopa. Še več, bili so odločno proti, zato je Alenka dalj časa pred starši skrivala, kako se vozi v Ljubljano in nazaj.
A štopanje je lahko zelo prijetna izkušnja, pravi Kirn-Špolarjeva, tako za voznika kot za štoparja. Oba pa se lahko primerno zaščitita pred nelepimi dogodki, kot so zlorabe, ropi ali kaj podobnega. Vozniki naj vedno precenijo, kakšen je avtoštopar, preden se odločijo, da mu ponudijo prevoz. Na drugi strani pa tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana Maja Adlešič štoparjem priporoča, naj vedno štopajo v paru. Prav tako svetuje, naj staršem ali prijateljem sporočijo osnovne informacije o vozilu in vozniku, poskrbijo pa naj tudi, da jih med vožnjo kdo od bližnjih pokliče.
