Podatke o zase obračunanih in plačanih prispevkih lahko zaposleni in drugi zavarovanci že tudi doslej sami preverijo, če vložijo tovrstno vlogo pri katerem koli davčnem uradu, od maja naprej pa bo torej lahko vsakdo sam z digitalnim potrdilom neposredno dostopal do teh podatkov. To dobrodošlo novost za poenostavljen nadzor zavarovancev nad plačilno disciplino delodajalcev pri izpolnjevanju njihovih obveznosti do delavcev z rednim plačevanjem prispevkov za socialno varnost iz njihovih kosmatih plač je napovedala generalna direktorica Dursa Mojca Centa Debeljak na včerajšnji seji sveta pokojninskega zavoda, ki se je že drugič v tem letu seznanjal s problematiko neplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Generalna direktorica Dursa je ob tem omenila, da se je število vlog za te podatke izredno povečalo po seznanitvi javnosti s katastrofalnim stanjem na tem področju v Steklarski novi. Članom sveta ZPIZ je predstavila tudi najpomembnejše podatke iz poročila njihove službe o pobiranju dajatev in boju proti davčnim utajam v zadnjih dveh letih ter predloge ukrepov, ki jih bodo predlagali medresorski vladni skupini za še bolj učinkovito pobiranje vseh dajatev. V nasprotju s splošnim prepričanjem, kako veliko delodajalcev ne plača prispevkov, četudi jih morda obračuna, je spodbuden podatek Dursa, da je več kot 97 odstotkov obračunanih prispevkov tudi dejansko plačanih. Pri zavezancih, ki obračunov prispevkov ne predlagajo redno, je Durs s poostrenim nadzorom samo v lanskem letu ugotovil nepravilnosti v 33.537 primerih ter jim naložil za 31,7 milijona evrov dodatnih obveznosti. Ob koncu lanskega leta je davčni dolg znašal 892 milijonov evrov, od tega je bilo aktivnega, torej še izterljivega dolga 54 odstotkov oziroma 486 milijonov evrov, medtem ko je pri preostalem dolgu Durs praktično izčrpala skoraj vsa sredstva prisilne izterjave. Samo lani je izterjala 607,6 milijona evrov dolga, kar je za dobro petino več kot leto poprej in slabo polovico več kot v letu 2007. Tako učinkovita pri izterjavi dolga davčna uprava ni bila še nikoli doslej, in to kljub zaostreni gospodarski in finančni krizi ter likvidnostnim težavam zavezancev. Ne glede na bolj učinkovito izterjavo pa Durs ugotavlja, da se aktivni dolg zavezancev za prispevke za socialno varnost povečuje (za sedem odstotkov v lanskem letu). Letos so na seznamu dolžnikov tudi že takšni delodajalci, ki so še lani dobro poslovali in redno plačevali prispevke.

Svet pokojninskega zavoda se je včeraj seznanil tudi s predlogi za preoblikovanje kapitalske družbe (Kad), pri čemer je v glavnem soglašal s cilji, ki jih pri tem zagovarja predsednik uprave Kad Borut Jamnik. Slednji poudarja, da bo nujno natančno opredeliti obseg rednih letnih obveznosti Kad za zagotavljanje finančne stabilnosti in vzdržnosti pokojninskega sistema. Od leta 2000 naprej je Kad zagotovil pokojninskemu zavodu za njegovo nemoteno poslovanje skupno pol milijarde evrov, to pa je le 100 milijonov evrov več, kot jih ZPIZ porabi mesečno za izplačilo pokojnin. Po sto milijonov evrov bo Kad prispeval v pokojninski zavod v letošnjem in prihodnjem letu. To pa sta le dva odstotka vseh odhodkov pokojninskega zavoda na letni ravni, zato ni mogoče pričakovati, da bo Kad lahko zagotavljal dolgoročno finančno vzdržnost pokojninskega sistema, zaradi česar je bil v prvi vrsti ustanovljen.