Na večerjo, ki naj bi trajala približno dve uri, so bili poleg Pahorja povabljeni še voditelji iz Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Litve, Latvije, Estonije in Hrvaške. Gre za države Srednje in Vzhodne Evrope, ki so bile v preteklosti pod komunističnimi režimi, danes pa so zaveznice ZDA tudi v okviru zveze Nato.

Na večerji naj bi Obama sogovornikom predvsem zagotovil, da ostaja zavezanost ZDA partnerstvu z zaveznicami v tem delu Evrope nedotaknjena, in tako pomiril zaskrbljenost, ki se v regiji - še posebej v nekaterih vzhodnoevropskih državah - krepi ob očitnem zbliževanju ZDA in Rusije v zadnjem času. Izrazil bo tudi priznanje prispevku njihovih držav k miru in varnosti v svetu.

Podrobnosti o večerji slovenski premier na novinarski konferenci po današnji seji vlade, po kateri je odpotoval v Prago, ni navedel. Povedal je le, da bo v svojem nagovoru spregovoril o varnosti, varnostna dimenzija pa naj bi bila tudi osrednja tema pogovora ob večerji.

Je pa premier spomnil, da je Slovenijo v začetku tedna obiskal namestnik ameriške državne sekretarke James Steinberg. Kot je opozoril, mora Slovenija razumeti velik pomen tega obiska: "Če tega kot majhen narod nismo sposobni razumeti, potem ne moremo igrati velike vloge - večje kot nam to narekuje naša kvantitativna velikost, - na diplomatskem parketu Evrope in sveta."

Kot je še pojasnil, se je Steinberg v Ljubljani oglasil, da bi se seznanil s slovenskim pogledom na razmere v Jugovzhodni Evropi, pa tudi zato, "da je podprl arbitražni sporazum kot način reševanja mejnih vprašanj v tem nemirnem delu Evrope, da je podprl proces Brdo in da ga vidi - tako kot Slovenija - kot dodaten vzporeden način, kako voditelji držav, vlad in njihovi ministri na neformalnih srečanjih rešujejo probleme, ki bi sicer ostali nerešeni".

Osrednji dogodek Obamovega današnjega obiska v Pragi je bil sicer podpis sporazuma o zmanjšanju zalog strateške jedrske oborožitve, ki je nasledil pogodbo Start iz leta 1991. Novi Start sta danes malo po poldnevu na Praškem gradu slovesno podpisala Obama in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev.

Pahor in slovensko zunanje ministrstvo sta ta korak ZDA in Rusije že pozdravila. Kot je po seji vlade dejal Pahor, podpis sporazuma razume kot znak miroljubja v svetu. "Vedno grozi možnost, da se konflikti prelevijo v nestabilnost večjih razmer. Danes imamo podpis sporazuma, ki je signal vere in upanja v to, da bomo tudi krizo in konflikte rešili po mirni poti," je dejal.

EU tarča kritik zaradi neudeležbe na vrhu z Obamo v Pragi

Nekdanji belgijski premier in sedanji vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt je danes v Bruslju kritiziral neudeležbo EU na srečanju ameriškega predsednika Baracka Obame z enajstimi vzhodno- in srednjeevropskimi voditelji. Verhofstadt meni, da to spodkopava prizadevanja EU za okrepitev njene vloge v svetu.

EU si po uveljavitvi Lizbonske pogodbe prizadeva okrepiti vpliv v svetu s poenotenjem svoje zunanje politike. Zato je uvedla dvoklobučniški položaj visokega zunanjega predstavnika in podpredsednika Evropske komisije ter položaj predsednika EU in zato tudi vzpostavlja skupno evropsko diplomatsko službo.

"V času, ko se EU za večji globalni vpliv trudi oblikovati nove zunanjepolitične strukture, je to srečanje izguba tako za EU kot za države članice, ki bodo na njem sodelovale," je kritičen Verhofstadt. Zanj je tako zgodovinski podpis sporazuma med ZDA in Rusijo o jedrskem orožju preprosto "večerni vrh brez EU".

Ameriški in ruski predsednik Barack Obama in Dimitrij Medvedjev sta danes okoli poldneva slovesno podpisala omenjeni sporazum, drevi pa bo Obama gostil večerjo za voditelje Slovenije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Romunije in Slovaške.

Na večerjo nista bila povabljena ne predsednik EU Herman Van Rompuy ne visoka zunanja predstavnica in podpredsednica komisije Catherine Ashton, ki naj bi v skladu z lani decembra uveljavljeno Lizbonsko pogodbo predstavljala EU kot celoto na zunanjepolitičnem odru.

Upoštevajoč tudi odločitev Obame, da ne pride na predviden majski vrh EU in ZDA, neudeležbo visokih predstavnikov EU v Pragi nekateri v Bruslju tako razumejo kot znak, da v Washingtonu EU ne vidijo kot enotne partnerice, kar bi si sama sicer želela.

"Današnja večerja je še enkrat izpostavila dejstvo, da mora EU poskrbeti za to, da bo njena skupna zunanja politika postala realnost, tako da bo predsednik Obama vedel, koga naj pokliče in koga naj povabi na večerjo," je opozoril Verhofstadt in dodal, da oblikovanje koherentnih transatlantskih odnosov zahteva vpletenost celotne EU.

Zaplete z vrhom EU in ZDA je danes komentiral tudi bodoči veleposlanik EU v ZDA Joao Vale de Almeida po koncu današnjega zaslišanja v zunanjepolitičnem odboru Evropskega parlamenta v Bruslju, ki je sicer potekalo za zaprtimi vrati. Menil je, da gre le za "vprašanje agende" in da bo vrh zagotovo izveden nekoliko pozneje.

Vale de Almeida, ki naj bi položaj v Washingtonu zasedel junija, je tudi poudaril, da so vrhunska srečanja med EU in ZDA nedvomno zelo pomembna, a ne za vsako ceno, ter da si bo skupaj z Ashtonovo, Van Rompuyem ter predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom prizadeval "zgraditi pozitivno agendo v odnosih med Evropo in ZDA".

Na Verhofstadtove kritike pa so danes v EU odgovorili, da gre preprosto za redne bilateralne stike med ZDA in omenjenimi državami. Ta dialog je "nedvomno pozitiven" in ni potrebe, da bi bila EU povabljena na vsa srečanja v okviru teh bilateralnih stikov, je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Olivier Bailly.

Obama naj bi se sicer za drevišnje srečanje odločil predvsem zato, da bi pomiril zaskrbljenost, ki se krepi ob očitnem zbliževanju ZDA in Rusije, posebej v nekaterih vzhodnoevropskih državah. Obama bo sogovornikom tako predvidoma zagotovil, da ostaja močna in trajna zaveza ZDA varnosti in partnerstvu z evropskimi zaveznicami nedotaknjena.