Podpis listine pomeni tudi zavedanje, kako pomembno je, da se župani povezujejo in med seboj izmenjujejo izkušnje, predvsem ko gre za primere dobre prakse, po katerih se lahko mesta od mest zgledujejo. Letošnji svetovni zdravja je namenjen zdravju v mestih, letošnje geslo pa 1000 mest, 1000 življenje – Zdravje v mestih šteje. In ravno urbana okolja predstavljajo številne, tudi zdravstvene izzive. Podatki kažejo, da v mestih živi čedalje več ljudi.
Že pred tremi leti je v urbanih naseljih živelo 50 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva, ki po besedah Ivana Eržena, državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, organizirano in kakovostno skrb za zdravje. Do leta 2030 naj bi se delež tega preivalstva povečal celo na 60 odstotkov, do leta 2050 pa celo na 70 odstotkov vsega človeštva. S tem se pomen dejavnikov, kot je pojasnil nacionalni koordinator Slovenske mreže zdravih mest Igor Krampač, ki v urbanih naseljih vplivajo na zdravje ljudi, povečuje.
Vpliv lokalne samouprave, dostopnost izobraževanja, razporeditev prihodkov, ustreznost infrastrukture pa tudi dostopnost do socialnih in zdravstvenih storitev pa, kar je ključno, nosijo težo, nosilci odločitev pa odgovornost. Prav zaradi tega bo listino o sodelovanju v Sloveniji podpisalo več kot 60 županov slovenskih občin, s čimer bodo korak bližje k pozitivnimi smernicami in rezultati, ki jih navaja Svetovna zdravstvena organizacija.
