Vprašanje je na mestu, zastavljalo se je tudi podpisanemu. Odgovor je preprost: s tem lahko počnete vse ali pa nič, odvisno od vas in časa, ki ga imate na voljo, ter količine tistega, kar želite deliti z javnostjo. Kodificiranih pravil obnašanja sicer ni, obstaja pa nekaj dobronamernih nasvetov.

Prvič, ustvarite si osnovni krog kontaktov, ki ga širite postopoma. Spletni družabni mediji namreč dobijo smisel s širjenjem kroga uporabnikov oziroma sledilcev. Še posebej TW je brez tistih, ki jim sledite, povsem neuporaben. FB je v tem smislu uporabnejši, saj lahko vohljate tudi po profilih tistih, ki sicer ne sodijo v vaše omrežje. Če seveda ti posamezniki svojega profila niso zaprli, kar nas že pripelje k naslednji točki.

Drugič, odločite se, koliko česa na vašem profilu boste komu dovolili videti. Fotografije, javna dopisovanje, seznam prijateljev, objave, praktično vse lahko za nekoga zaprete, za vse druge pa odprete. Ali pa obratno. In vedite: profila na FB ni mogoče izbrisati, lahko ga le zamrznete ali začasno zaprete.

Tretjič, komunicirajte. Če se ljudje odzivajo na vaše pisanje, se vi odzovite njihovo. Osebno poznanstvo v virtualnem svetu ni pogoj. Nekdo, ki ste ga spustili v krog, to razume kot dovoljenje za komentiranje vaših objav. Enako velja za vas, naj vas ne bo strah komunicirati z ljudmi, ki jih poznate le s TV, s koncertnega odra ali s knjižnih polic. Včasih tudi odgovorijo.

Četrtič, bodite vljudni. Ne zmerjajte, ne zaničujte, ko polemizirate, to počnite umirjeno. Izogibajte se uporabi verzalk, ker to v virtualnem svetu pomeni kričanje. A vendar, BODITE VLJUDNI, A JE JASNO???!!!!!!????

Petič, mislite na posledice. Ne objavljajte ničesar, za kar si ne želite, da vidijo vaši najbližji. Če ste na smrt zaljubljeni, pa tega v realnem svetu ne obešate na veliki zvon, se tega vzdržite tudi v virtualnem. Enako velja za stvari, za katere ne želite, da jih vidi delodajalec. Mediji so večkrat poročali o primerih, da so pretirano vneti uporabniki SDO zaradi svojih objav izgubili službo.

Šestič, ne bodite enigmatični. Objavljanje stvari, ki jih razumete samo vi, za nikogar drugega nima smisla. Zakaj jih torej objavljati? Je že res, da morda delujejo terapevtsko, vendar v tem primeru ne pretiravajte.

Sedmič, če vam gre kateri od prijateljev (morda neposrečen izraz, a se je na FB uveljavil, na TW uporabljajo izraz sledilci, še bolj smiselno bi bilo uvesti izraz kontakt) na živce, ga lahko preprosto odprijateljite. Ni sicer najlepše, ampak lahko ste mirni, sistem ga o tem ne bo obvestil.

Osmič, večine ne zanima vsak nov zob vašega otroka, še manj, ali ste pravkar pojedli špagete ali pa morda juho. Z drugimi besedami, skušajte biti zanimivi za čim širši krog kontaktov. Sicer tvegate odprijateljenje.

Devetič, informirajte. Če je kaj, za kar menite, da bi bilo dobro deliti s skupnostjo, to objavite. Če je zastoj na ponavadi pretočni cesti, če so tam-in-tam še na voljo vstopnice za sicer razprodani koncert, če je doma megla in dež, par kilometrov stran pa sonce... Tvitajte! Ne gre pozabiti, da so bila prav SDO glavni vir o dogajanju v Iranu med protesti proti Ahmadinedžadu. Ali drugače, o večini uspehov slovenskih športnikov v zadnjih letih je bilo na SDO mogoče brati v naslednji sekundi. Dobesedno.

In desetič, sem in tja lahko poskusite skleniti tudi kakšen posel, zakaj pa ne, nenazadnje vam v krogu 130 kontaktov, kolikor jih ima povprečni uporabnik FB, morda tudi uspe. Vendar s tem ne pretiravajte, niste na bolšjem trgu. No, če smo pa že pri tem, če koga zanima avtomobilski strešni prtljažnik, črn, dobro ohranjen, khm, khm...

* Antiša Korljan