Le med letoma 1993 in 2007 je bilo v Ruski federaciji več kot 150 terorističnih napadov (po nekaterih ocenah celo več sto), le med septembrom 1999 in septembrom 2004 pa je življenje izgubilo skoraj 1500 ljudi. Nedolžnih! Večina terorističnih napadov se je zgodila na območju Severnega Kavkaza (Čečenija, Dagestan, Severna Osetija idr.), nekaj pa tudi na območju ožje Rusije, med njimi vsaj petnajst v sami Moskvi. Teroristi so za tarče izbirali javni transport (letala, helikopter, avtobusi in avtobusne postaje, vlaki in železniške postaje, postaje podzemne železnice...), a tudi kulturne ustanove, bolnišnice (!) in šole (!). Torej so teroristi pobijali tudi bolnike in celo - osnovnošolske otoke! Zato ta terorizem imenujem "divjaški".

Napadi na podzemno železnico niso nič novega. Gre za tako imenovani mehki cilj, ki ni posebno varovan (kot so na primer letališča, vojaški in podobni objekti). Teroristi so podzemno železnico napadali že v Parizu, Tokiu, Londonu in Moskvi. Tako je 31. avgusta 2004 prišlo do eksplozije ob vhodu na postajo Rižskaja, kjer je življenje izgubilo deset ljudi, 51 pa je bilo ranjenih. Eksplozijo je povzročila samomorilska teroristka Roza Nagejeva, odgovornost pa je prevzela skupina Brigade Islambuli, ki je prevzela odgovornost tudi za zrušitev potniških letal tu-154 in tu-132 24. avgusta 2004 (tudi tukaj sta napad izvedli samomorilski teroristki, med njima Amanat Nagajeva, Rozina sestra). Teroristka se je nameravala raznesti na podzemni železnici, a ko je videla, da miličniki pred vhodom podrobno pregledujejo potnike, se je razstrelila kar tam. Pred tem, 6. februarja 2004, je prišlo do eksplozije na vlaku podzemne železnice med postajama Avtozavodskaja in Poveleckaja. V eksploziji in požaru, ki je sledil, je življenje izgubilo 43 ljudi. Odgovornost za napad je prevzela do tedaj neznana čečenska skupina Gazotan Murdaš.

Devetindvajsetega marca letos je v Moskvi prišlo do ponovnih napadov na podzemno železnico. Dve teroristki sta se razstrelili na postajah Lubjanka in Park kulturi-radialnaja. Izbira postaje Lubjanka gotovo ni slučajna, saj se nad njo nahaja sedež ruske varnostne službe FSB. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj teroristi niso napadli neposredno sedeža FSB in zakaj so raje izbrali podzemno železnico, kjer so lahko pričakovali povsem nedolžne žrtve (seveda s tem nikakor nočem reči, da bi bil napad na FSB upravičen). "Divjaški terorizem" pač. Obe teroristki sta se razstrelili v vagonih. Uporabili sta eksploziv vrste heksogen. Prva, ki se je razstrelila na postaji Lubjanka, je bila opasana z eksplozivom, ki je ustrezal štirim kilogramom trotila, druga pa z eksplozivom, ki je ustrezal 1,5 do 2 kilogramoma trotila. Policija je izdelala fotografiji obeh umrlih teroristk in ju skuša kar najhitreje identificirati. Istočasno iščejo tudi njune sodelavce, ki so ju pripeljali do podzemne železnice in ki so jih posnele varnostne kamere. O tem, da jih bodo ruske varnostne sile izsledile in kaznovale, ni dvomiti. Ob tem so ruske varnostne sile že odkrile priimek moškega, ki je teroristke pripeljal do postaje (Matajev). Ukaz za teroristična napada je po lastnem priznanju dal osebno Doku Umarov, emir "Kavkaškega emirata".

Pri tem terorističnem napadu gre lahko za več razlogov. Lahko gre za zapoznelo maščevanje za padle sorodnike/sonarodnjake (tak je bil primer atentata na turškega veleposlanika v tedanji Jugoslaviji Galipa Balakarja, ko so se armenski teroristi marca 1983 želeli Turčiji maščevati zaradi genocida, ki se je zgodil leta 1915).

Lahko gre za povračilno akcijo zaradi likvidacije skupine čečenskih bojevnikov. Ruske varnostne sile so namreč marca letos likvidirale nekaj pomembnih čečenskih terorističnih voditeljev (med njimi emirja "kabardinsko-balkarskega džamata" Anzorja Astemirova in organizatorja samomorilcev Saida Burjatskega).

Doku Umarov je izjavil, da gre za maščevanje za poboj skupine civilistov, ki so v bližini vasi Arštami 11. februarja letos nabirali divji česen.

Zadnja dva razloga sta manj verjetna, saj so teroristi za pripravo akcije v Moskvi potrebovali več časa (prevoz, zagotovitev varnih prebivališč ipd.). Gre torej verjetno za akcijo, ki so jo teroristi načrtovali že prej, in ne za spontano reakcijo. V vsakem primeru so teroristi želeli sporočiti, da boj v Čečeniji na Severnem Kavkazu še vedno poteka.

Vse omenjene teroristične napade so neposredno izvedle tako imenovane črne vdove ali Alahove neveste, kot jih tudi imenujejo. Gre za čečenske ženske, ki so v boju z ruskimi varnostnimi silami izgubile moža, brata ali kakšnega drugega sorodnika in se želijo maščevati. Po nekaterih podatkih naj bi bilo na Severnem Kavkazu nekaj deset žensk, ki so v vsakem trenutku pripravljene izvesti takšno krvavo akcijo. Med drugim so "črne vdove" junija 2003 povzročile tudi smrt 16 poslušalcev rock koncerta na letališču Tušino pri Moskvi, novembra 2008 pa se je "črna vdova" razstrelila na potniškem kombiju v glavnem mestu Severne Osetije Vladikavkazu, pri čemer je ubila 12 ljudi. Aprila 2009 je Doku Umarov izjavil, da je bataljon samomorilskih teroristov Rijad As Salihin operativen in da bo deloval tudi zunaj Severnega Kavkaza. Po vsem tem so nekateri analitiki ocenjevali, da so se "črne vdove" vrnile in da bodo svoje akcije s Kavkaza zopet prenesle tudi v Moskvo in druge kraje v ožji Rusiji. Žal se je to zgodilo. In kakor grozi Umarov, se bodo ti napadi ponavljali: "Vojna bo prišla na vaše ulice!"

Pri vsem tem pa se postavlja vprašanje, zakaj ruski varnostni organi (in Rusija nasploh) še vedno niso našli pravega odgovora na terorizem. Ruskim varnostnim silam vala terorizma ni uspelo preprečiti, reševanja situacij s talci pa se lotevajo na naravnost kaotičen način. Tako so na primer januarja 1996 v vasi Prvomajskoje, kjer so čečenski teroristi zajeli več kot sto talcev, namesto "kirurške" protiteroristične uporabili taktiko napada na naseljen kraj iz druge svetovne vojne. Napad na teroriste so začeli z dvodnevnim obstreljevanjem s topovi in večcevnimi raketometi! Rezultat te akcije je bil, da se je večini teroristov uspelo prebiti na svobodo, veliko število talcev pa je izgubilo življenje. Neverjetna je tudi izjava tedanjega predsednika Putina po Beslanu (septembra 2004 so čečenski teroristi zasedli osnovno šolo v Beslanu, kar je privedlo do smrti več kot sto otrok in drugih ljudi). Putin je tedaj izjavil, da so v Rusiji do Beslana nevarnost terorizma podcenjevali! A je v Rusiji že pred Beslanom prišlo do vrste krvavih terorističnih napadov (Prvomajskoje, Budjanovsk, zrušitev dveh potniških letal itd.), zato bi morali ustrezne ukrepe sprejeti že mnogo prej. Po Beslanu, ki mu pravijo tudi "ruski 11. september", so uvedli mnoge spremembe v sistem boja proti terorizmu. Tako so ustanovili Nacionalni protiteroristični komite, varnostne službe so dobile večji proračun, uvedli so nove zakone, okrepili mednarodno sodelovanje itd. A vse to očitno ni dalo zadovoljivih rezultatov. Nekateri celo govorijo, da zadnja teroristična napada v Moskvi pomenita strateški poraz ruske državne politike na področju boja proti terorizmu. V Rusiji zdaj razmišljajo, da bi uvedli bazo DNK-vzorcev celotnega prebivalstva Ruske federacije, predsednik Dmitrij Medvedjev pa je izjavil, da bodo uvedli tudi spremembe v zakonodajo in sodno prakso. Tako so v Svetu Federacije že govorili o uvedbi smrtne kazni za organizacijo in izvedbo terorističnih napadov, ob tem da teroristi, ki so povzročili smrt več ljudi, v nobenem primeru več ne bodo mogli biti pomiloščeni. V tem smislu so že ustanovili delovno skupino, ki bo izdelala predlog za spremembo zakonodaje. A to gotovo ne bo dalo pravih rezultatov. V boju proti terorizmu imajo največji pomen varnostne in obveščevalne službe (bistvo boja proti terorizmu je, da se teroristična akcija prepreči, ne pa policijsko preiskovanje akcije, ko do nje že pride) in pa odprava vzrokov za terorizem.