„Rad bi vedel, kdo je dovolil, da otrokom predvajajo tako eksplicitne posnetke splava. Moja hči od takrat ne more normalno spati,“ je dejal oče ene izmed učenk.
Film Splav – njena odločitev so posneli leta 1973 v Chicagu, govori pa o 18-letni Su, ki še ni maturirala, ko se je že znašla pred odločitvijo, ali naj splavi ali ne. Mati jo odpelje k zdravniku, ki ji predstavi štiri načine splava pri različnih starostih zarodka in fotografije njenega še nerojenega otroka. Med drugim Su spozna tudi način „zastrupitev s soljo“, ki ga po pričanju zagrebških ginekologov od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja ne izvajajo nikjer več.
Da bi otrokom predstavili, kako škodljiv je lahko splav, so v dokumentarnem filmu poleg šokantnih fotografij splavljenih zarodkov tudi izrazi, kot na primer: „trganje otroka na kose“, „umor otroka“, „spreminjanje otroka v maso krvi, tkiva in mesa“.
„Film je grozen. Otrok mi je povedal, da so videli, kako so zarodek iz maternice odstranjevali s pomočjo nekakšnega stroja, podobnega sesalcu. Zarodek je bil nato zmlet v maso, podobno mlečnemu napitku, iz katerega so štrlele roke in noge,“ je še dodal ogorčeni oče.
Ogled filma Splav – njena odločitev je del učnega načrta pri verouku, ki je bil sprejet leta 2002. Načrt sta potrdila ministrstvo za šolstvo in BHK. Gordana Bardužija, svetovalka za verouk na Agenciji za vzgojo in izobraževanje, je dejala, da v načrt štiriletne šole ni vključeno gledanje omenjenega filma, nov načrt za triletni program pa slednjega še vedno priporoča. Učiteljica Janja Delić, ki je učence šokirala z ogledom filma, za komentar ni bila dosegljiva.
Erden Radončić, specialist ginekologije, je bil nad filmom presenečen. „Metode in načine splava, ki so predstavljeni v filmu, ne izvaja več noben ginekolog na svetu. Splava, če je zarodek starejši od desetih tednov, ne opravljamo več, načini pa so veliko bolj dodelani od tistih, prikazanih v filmu. To lahko označimo za ustrahovanje, način izobraževanja pa je tako grozen kot načini splava, prikazani v filmu,“ je dejal Radončić.
