Z drugim dekretom pa je papež odobril objavo o herojskih krepostih Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Gnidovec, ki je kot skopsko-prizrenski škof umrl naravne smrti leta 1939, bo lahko razglašen za blaženega, če bo rimska zdravniško-teološka komisija potrdila, da je bila ozdravitev na priprošnjo k njemu leta 1980 medicinsko nerazložljiva in s tem čudežna. Dokazi o tem so bili rimski kongregaciji za zadeve svetnikov predani leta 2006.

Lojzeta Grozdeta, 22-letnega dijaka klasične gimnazije v Ljubljani, literata in gorečega člana Katoliške akcije, so menda v začetku leta 1943 partizani zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem mučili in umorili v bližini Mirne na Dolenjskem. Njegovo truplo, bojda nestrohnjeno, so februarja 1943 našli otroci med nabiranjem zvončkov. Škofijski postopek za Grozdeta, ki je zaradi načina smrti drugačen kot v postopku za beatifikacijo Gnidovca - za beatifikacijo mučenca ni potreben čudež - se je začel leta 1992. Celotno gradivo, ki so ga zbrali o njem v Sloveniji, je rimski kongregaciji za zadeve svetnikov tedanji ljubljanski nadškof Franc Rode predal leta 1999, postopek pa je bil končan leta 2003. Kot nam je povedal postulator v tem procesu, novomeški duhovnik mag. Igor Luzar, gre pri mučeništvu za posebno obliko pričevanja za vero v Kristusa, ki se pokaže z vdano sprejeto nasilno smrtjo, iz zbranih dokazov pa je nedvoumno razvidno, da je umrl zaradi sovraštva do katoliške vere (in odium fidei). Pomembno je tudi to, da je bil Grozde "na sluhu svetosti" že takoj po svoji smrti. Do Grozdetove beatifikacije, nam je še pojasnil mag. Luzar, je prišlo razmeroma hitro.

Kdaj in kje bo Lojze Grozde slovesno razglašen za blaženega, ki ga želijo v Cerkvi predstaviti kot zgled krščanskega življenja in zvestobe Kristusu tudi v najtežjih okoliščinah, še ni znano. Precej verjetno in v skladu z novejšo rimsko prakso je, da se bo to zgodilo v Sloveniji in ne v Rimu. Po razglasitvi za blaženega se bo nadaljeval proces kanonizacije - postopka za razglasitev za svetnika, vendar pa se bo v ta namen moral zgoditi čudež. Razlika med blaženim in svetnikom je, da blaženega časti krajevna Cerkev, svetnika pa vesoljna.

Lazarist Janez Gnidovec se je rodil leta 1873 v Velikem Lipovcu v današnji novomeški župniji. Bil je prvi ravnatelj in rektor škofijske gimnazije Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani, kjer je bil tudi posvečen za škofa. Leta 1924 je bil imenovan za skopsko-prizrenskega škofa, deset let kasneje je sedež škofije prenesel iz Prizrena v Skopje. Hudo bolan je leta 1939 umrl v Ljubljani. Slovel je po svoji gorečnosti, ponižnosti, skromnosti, asketskem zatajevanju in uboštvu. Gnidovčevi zapisi so zelo redki, več pa je zapisov o njem. Med drugimi ga je kot blagega in ponižnega duhovnika opisala tudi Mati Tereza. Postopek za njegovo beatifikacijo se je začel že leta 1977, končal pa leta 1984.

Ali bo Gnidovec tako kot Grozde ali Slomšek kdaj beatificiran, je mogoče le ugibati. Kot nam je razložil vicepostulator v njegovem postopku, lazarist Janez Cerar iz Ljubljane, je zadeva v rokah Rima. Tamkajšnja komisija mora namreč preučiti neoporečnost v Sloveniji zbranih dokazov o čudežni ozdravitvi bolnice s pljučnim rakom v zadnjem stadiju; ti so bili kongregaciji za zadeve svetnikov posredovani pred tremi leti in pol.