"Računsko sodišče bi imelo večja pooblastila kot revizijska hiša, morda bi imelo manj težav s pridobivanjem dokumentov od kriminalistov, v Luki Koper pa bi imeli manj stroškov," poudarja Barbara Verdnik.
Da bo treba na vse odgovore še počakati, meni tudi poslanec Zares Franco Juri. "Po skupščini se je nekaj premaknilo. Upamo, da bomo prišli do konca," pravi. Opozarja še, da želijo jasne odgovore.
Da revizija do zdaj ni bila dovolj transparentna, meni tudi nekdanja prva nadzornica Luke Koper Olga Franca. Franca, ki je imela na skupščini na poročilo precej pripomb, med drugim opozarja, da v revizijskem poročilu nekateri posli niso zajeti. Kot dodaja, bi bilo zaradi "higieničnosti" potrebno pregledati vse svetovalne pogodbe, sklenjene v letih 2008 in 2009.
Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers, ki je na petkovi skupščini Luke Koper predstavila poročilo o opravljeni reviziji, bo morala glede na sklep skupščine v končno poročilo vključiti tudi vse manjkajoče posle, pregled katerih so delničarji zahtevali pred letom.
Po navedbah revizorjev zaradi omejenih pooblastil niso imeli dostopa do vseh podatkov. Revizorji niso mogli preverjati transakcij in lastnikov bančnih računov tretjih oseb, s katerimi je luka Koper opravljala transakcije. Dostopa niso imeli niti do računalnikov bivše uprave. Področij, za katere so ugotovili, da nadaljnje preiskovanje ne bi prineslo rezultatov, niso uvrstili v drugi krog revizije. Po neuradnih podatkih, objavljenih v medijih, je Luka Koper za revizijo odštela blizu 300.000 evrov.
