Zlata nit kot inovacija tudi na Podimu

„Podim se vse bolj uveljavlja kot prostor za spremljanje in izmenjavo inovacij, novih in dobrih praks in idej in uspe povezovati zelo različne profile; podjetnike, inovatorje, raziskovalce, akademike, menedžerje. Inovativnost v storitvah je v Sloveniji, pa tudi v Evropski uniji, še vedno premalo razumljena in ob dejstvu, da v razvitih gospodarstvih storitve zavzemajo pretežni delež ustvarjenega proizvoda in da generirajo večino na novo ustvarjenih delovnih mest, ponuja še veliko neizkoriščenih priložnosti. Vemo, da je zasebni sektor hitrejši in uspešnejši pri vpeljevanju inovacij in povečevanju produktivnosti kakor javni sektor. A ker se številne storitve v Evropi še vedno ponujajo s strani javnega sektorja (zdravstvo, izobraževanje, transport,…), je treba iskati načine, da bi dobre prakse na ta področja hitreje prodirala. Javno zasebna partnerstva različnih oblik (tudi manj formalna) so gotovo eden od možnih mehanizmov prenosa in spodbujanja inovacij. Ravno to je bil motiv evropskega raziskovalnega projekta SERVPPIN, ki je pod drobnogled vzel javno zasebna partnerstva v storitvah in ocenjeval inovacijski potencial, učinke na inovativnost, na produktivnost in v končni fazi na gospodarsko rast. Tudi sam PODIM je neke vrste javno-zasebno partnerstvo in platforma, ki spodbuja inovativnost in povezuje zelo različne deležnike in spodbuja razvoj novih storitev in inovacije v obstoječih modelih. Zato je bila Tovarna Podjemov, podobno kot Zlata nit, tudi eden od študijskih primerov v našem raziskovalnem projektu. Zlato nit in druge iniciative želimo prikazati z druge plati. Taka povezovanja in iniciative imajo dejansko številne pozitivne učinke, a se pogosto teh »stranskih« učinkov za spodbujanje inovativnosti in učenja sploh ne zavedamo, četudi sprožajo velike spremembe. Nastajajo nove storitve, spremembe v organizaciji, vodenju, poslovnih modelih, vrednotah in celo razmišljanju. Mnoge so take, ki se jih v naprej niti ne načrtuje, ob sistematičnem upravljanju in zavedanju možnosti takih platform, pa je možno dosegati še več: inovacij, delovnih mest, dodane vrednosti, učinkovitosti, blaginje. Zato raziskovanje mehanizmov, ovir, spodbud in omrežij, ki generirajo in razvijajo mreže med javnim in zasebnim sektorjem, ki spodbujajo inovativnost.“

Zlata nit "potuje" z vami tudi v Lill. Kaj pričakujete od te projektne konference, ki bo prav tako aprila?
V Lillu bo zaključna delavnica evropskega raziskovalnega projekta SERVPPIN, ki ga v Sloveniji koordinira dr. Metka Stare iz Centra za mednarodne odnose, in tam bodo predstavljeni rezultati raziskav vseh sodelujočih partnerjev. Skupaj z raziskovalci iz Francije, Avstrije, Norveške, Danske, Velike Britanije, Španije in Madžarske bomo primerjali rezultate raziskav študijskih primerov in drugih empiričnih študij in oblikovali primerjalne analize in zaključne ugotovitve. Primeri iz nekdanjih tranzicijskih držav oziroma novih članic pogosto pomenijo izziv in prednost v ugotavljanju zakonitosti, saj velike razlike v institucionalnem okolju ponudijo tudi drugačne razvojne vzorce. Primerov, ki bi si v ospredje postavila izboljševanje in inovacije v upravljanju s človeškimi viri, je v storitvenih javno- zasebnih partnerstvih malo, zato je Zlata nit že v dosedanjih predstavitvah pritegnila veliko pozornost. Z osredotočanjem na zaposlene, njihovo vodenje, upravljanje in povezovanjem s poslovnimi rezultati res spodbuja tisto, kar je pomembno za ustvarjalnost, rast in napredek.

Zlata nit je na pobudo Dnevnika stopila tudi v javno upravo, medtem ko na vaši fakulteti skrbite, da dobre prakse študenti spoznavajo v živo...
Upam, da se bo v tem procesu prelilo čim več dobrih praks tudi v upravne enote, predvsem pri motiviranju zaposlenih, vzpostavljanju boljših sistemov nagrajevanja, povečevanja kakovosti dela in kakovosti storitev. V vseh novih članicah imamo še veliko »izgub« z neurejenimi poslovnimi procesi, odsotnostjo vodenja ali slabim upravljanjem, nizko kakovostjo storitev, vprašanja kakovosti in učinkovitosti storitev v javnem sektorju še vedno pogosto ignoriramo, čeprav zaradi velikega obsega prav javne storitve določajo kakovost (in ceno) v privatnem sektorju in v zasebnem življenju. Več prilivanja dobrih praks in poučevanja z dobrimi primeri opažam tudi na Univerzi v Ljubljani. Titula najboljšega zaposlovalca nedvomno pritegne pozornost in ta podjetja so avtorji številnih dobrih praks tudi izven področja upravljanja z ljudmi. Veseli me, da jih imamo vse pogosteje v razredu in da jih študenti poznajo in se zanje zanimajo, za kar poskrbijo tudi raziskovalci in univerzitetni učitelji, ki so vključeni v projekt Zlate niti. Če se lahko učimo dobrih zgledov od Janezov, je to še bolj spodbudno, kot če preučujemo Johna.

Kakšen je pomen tovrstnih iniciativ, kot je Zlata nit, še posebej v času ohlajene gospodarske rasti?
V času recesije, ko se nam obetajo še novi valovi rastoče brezposelnosti, se mi zdijo take iniciative ključnega pomena, saj opozarjajo na ključno orodje za prilagoditev na novo okolje. Hkrati pomagajo ponovno ovrednotiti številne dimenzije delovnega mesta, na katere se pogosto pozablja (ustvarjalnost na delovnem mestu, odnosi med zaposlenimi, možnost učenja, …). Dobro je, da se spodbudi zavedanje, da se delodajalci razlikujejo, da se dobre delodajalce prepozna in nagradi. Tudi letos so analitiki zlate niti ugotovili, da potencial v zaposlenih ni izkoriščen. Neizrabljen ostaja celo med najboljšimi slovenskimi zaposlovalci. Veliko izgubljenih mest, in tragičnih osebnih zgodb je nastalo ravno zato, ker ni bilo pravega vodenja in upravljanja, in ne znanja, kako zaposlene motivirati, da znanje uporabijo.

Bi bilo pričakovati, da k Zlati niti poleg ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pristopi vsaj še ministrstvo za gospodarstvo?
Iniciative, ki zbudijo toliko akterjev in spodbujajo pozitivne spremembe  si gotovo zaslužijo pozornost vseh ministrstev, ki skrbijo za konkurenčnost in razvoj slovenskega gospodarstva. Ravno take platforme so lahko tudi medij, ki omogoči večje uresničevanje zastavljenih politik ter sodelovanje in koordinacijo politik in projektov med ministrstvi samimi. Če skupaj uspejo prisluhniti potrebam podjetij, gotovo lahko izboljšajo svoje storitve in  okrepijo zavest, komu pravzaprav služijo.