Omenjena politika je bila sprejeta leta 1993, potem ko tedanjemu predsedniku ZDA Billu Clintonu ni uspelo naravnost odpraviti prepovedi služenja homoseksualcev. Kompromis enostavno pomeni, da morajo biti homoseksualci tiho glede tega, da jih bolj privlačijo pripadniki enakega kot nasprotnega spola, o tem pa jih ne sme nihče spraševati.
Administracija predsednika ZDA Baracka Obame je na poti, da sporno politiko odpravi in homoseksualcem omogoči odkrito služenje v vojski, vendar pa je Gates zaprosil za nekoliko potrpežljivosti, dokler ne dokončajo študije o tem, kako bodo to najbolj elegantno izvedli. Demokrati, kot je predsednik senatnega odbora za oborožene sile Carl Levin, so zahtevali, da Pentagon vmes uvede moratorij na odpuščanja.
Republikanci in tudi nekaj konservativnih demokratov, ki so prepričani, da bo odkrita homoseksualnost v oboroženih silah pomenila propad bojne pripravljenosti in učinkovitosti, pa vztrajajo pri ohranitvi politike. Gatesov ukrep je zato tudi nekakšen kompromis.
V skladu z novimi pravili postopka proti homoseksualcem bodo sedaj o odpuščanjih odločali višji častniki, priče pa bodo morale dati izjave pod prisego, kar pomeni kazen v primeru laganja. Politika "ne sprašuj, ne govori" je namreč omogočala primere osebnega maščevanja. Vojaki so na primer prijavljali vojakinje, ki so jih zavrnile, ali pa so vojaki prijavljali druge vojake, ki so se jim zaradi česar zamerili.
Poslej na primer za postopek odpuščanja naj več ne bi bilo dovolj, da "Janez reče, da je videl Lojzeta, kako drži za roke Jureta", ampak bo moral to povedati pod prisego in imeti na voljo še kakšen dokaz več. V postopku bo prepovedano uporabljati izjave, ki jih osumljeni dajo odvetnikom, duhovnikom ali zdravnikom.
Politika "ne sprašuj, ne govori" je odgovorna za izgubo 13.000 ameriških vojakov in vojakinj. Odpuščanje se je sicer nekoliko umirilo po začetku vojne proti terorizmu oziroma še posebej po napadu na Irak, ko se je vojska soočala z upadanjem števila prostovoljcev.
