Kot opozarjajo omenjeni poslanci in predsednik zunajparlamentarne stranke, je vlada vložila predlog zakona v parlamentarno proceduro brez predhodnega soglasja Ekonomsko-socialnega sveta, brez upoštevanja predlogov civilne družbe in pred obljubljeno predhodno javno predstavitvijo mnenj o predlogu zakona. Po njihovem mnenju so v predlogu zakona podobne rešitve, kot jih je pripravljal nekdanji minister za zdravje Andrej Bručan, ki pa so zanje nesprejemljive.

Žnidaršič je izpostavil na upravljanje javnih zavodov in na podjemne pogodbe. Po njegovem mnenju je trenutna ureditev boljša rešitev za branjenje javnega interesa in interesa zavarovancev kot pa uvedba nadzornih svetov, ki bi bili bolj ali manj politično sestavljeni in bi zato utegnili zasledovati interes koga drugega.

Kot slabo rešitev tudi vidi možnost sklepanja podjemnih pogodb znotraj zavoda, kjer je zdravnik zaposlen. Tudi v preteklosti so bili primanjkljaji v številu zdravnikov, pa so na ta račun delali več, je dejal. Po njegovem mnenju možnost podjemnih pogodb stimulira ljudi, da delajo čim manj, kar da se kaže že sedaj.

Julijana Bizjak Mlakar meni, da nekatera določila v predlogu zakona uvajajo delitev državljanov na dve kategoriji - na vplivne in bogate, ki bodo z legalizacijo samoplačništva oz. tržne dejavnosti v javnih zavodih deležni storitev takoj, in na ostale državljane, ki ne bodo mogli plačati za preskok čakalne vrste in bodo čakali na zdravstvene posege.

Kritična je bila tudi do izvajanja strokovnih nadzorov v zdravstvu in pristojnosti agencije za kakovost. Kot meni, bo agencija brez pristojnosti za izvajanje strokovnih nadzorov "brezzobi institut".

Magajna se je dotaknil problema koncesionarstva. Kot je dejal, predloga zakona res predvideva število omejitev in pogojev za dodeljevanje in ohranjanje koncesije, vendar se omejitev po njegovih besedah ne bo dalo izvajati.

Glede kandidata za novega ministra za zdravje Dorjana Marušiča Žnidaršič priznava, da je Marušič strokovno ustrezen za ministra za zdravje, vendar ga je zmotilo mnenje kandidata, da je v zdravstvo potrebno vložiti več denarja. Tako bo Žnidaršič o podpori Marušiču odločal glede na njegov odnos do predloga zakona.

Bizjak Mlakarjevo pa so zmotila Marušičeva stališča v času, ko je bil državni sekretar v času ministrovanja Andreja Bručana. Takrat je po njenih besedah zagovarjal povsem drugačna stališča kot takrat, ko je sekretar v času ministrovanja Dušana Kebra. Gre za kandidata, ki lahko zagovarja eno ali pa drugo stališče, je dejala poslanka SD.