Predsednica sodišča je tako navedla, da pravila glede dodeljevanja zadev natančno določata tako zakon o sodiščih kot sodni red. Pravil se po njenem natančno držijo, saj "je to eden izmed osnovnih standardov varovanja človekovega dostopa do sodišča". Na ta način se potem "res lahko izkaže neodvisnost sodnika", dodaja.
Na upravnem sodišču so tudi sami sodniki po njenih besedah zelo pozorni in občutljivi na izločevanje sodnikov. Izločitev pogosto predlaga posamezni sodnik, ko sam oceni, da obstaja okoliščina, zaradi katere ne bi mogel reševati dodeljenega spora. Tem predlogom se običajno sledi prav zato, da ne bi obstajal kakršenkoli sum o pristranosti, pravi Šeganova: "Lahko rečem, da ni nobenega strahu, da bi kdo kjerkoli odločal v tožbah, za katere ne bi smel."
Sicer pa je povprečen čas reševanja zadeve na sodišču lani znašal 366 dni. Čeprav približno petino zadev rešijo v manj kot treh mesecih, pa povprečje še zmeraj ni zadovoljivo, meni predsednica sodišča. Tako napoveduje, da bodo poskušali več truda vložiti v to, da se rešijo predvsem starejše zadeve. Na sodišču bodo sicer skušali angažirati strokovne sodelavce za pripravo gradiv, da bi s tem sodnikom omogočili, da se ukvarjajo samo s sodniškim delom.
Šeganova sama ni želela izpostaviti enega področja, kjer bi bila intenzivnost ali zahtevnost dela večja kot drugod. Je pa po njenih besedah zlasti od vstopa Slovenije v EU opaziti povečanje zahtevnosti obravnavanih sporov, pri čemer dodatno težavo predstavlja dejstvo, da se je zakonodaja v zadnjih letih precej spreminjala.
Kot napoveduje Šeganova, načrtujejo tudi izboljšanje komuniciranja z javnostjo in mediji, tudi preko objav na spletu.
