Tako je Jože Smole iz združenja delodajalcev opozoril, da so tako rekoč vsa dela, tudi denimo delo tajnice, sistematizirana, nesistematiziranih delovnih mest ni, torej ni jasno, za katera mesta je sploh predvidena oblika malega dela. Delodajalci nujno potrebujejo tudi fleksibilno delovno silo za vsa mesta in študentsko delo je edina prožna oblika zaposlovanja pri nas, ki delodajalcu omogoča, da se prilagodi razmeram na trgu, saj lahko brez odvečne administracije zaposli študente, meni Smole. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) temu dodaja, da tudi zakon o zdravju in varstvu pri delu predvideva določeno varstvo samo za sistematizirana delovna mesta, kar po trenutni opredelitvi torej malo delo ne bo. Potemtakem delodajalec ne bo dolžan zagotoviti niti osnovne varnosti, meni Zorko. Predlog zakona bo tudi dodatno spodbudil delo na črno, ne pa uredil učinkovitega nadzora obstoječega sistema, je prepričam Smole. Sedaj celotni trg dela namreč nadzira le 86 inšpektorjev. Na to Kotolenko odgovarja, da je dvolično, če delodajalci opozarjajo na zaposlovanje na črno, saj so oni tisti, ki lahko to preprečijo brez kakršnega koli zakona, in če bi vsi vsaj izstavljali račune, dela na črno sploh ne bi bilo. Boljši nadzor pa obljublja s centralno evidenco delavcev, ki jo predvideva predlog zakona, zagotavlja.

Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak pa izpostavlja nesmisel, da je delo upokojencev urejeno v istem zakonu kot študentsko delo, saj ti dve populaciji ne moreta biti obravnavani enako: "Ne predstavljam si, da bi upokojen profesor s 40 let delovne dobe prišel predavat na fakulteto za osem evrov na uro," pravi Kožuh-Novakova. Tako je Kotolenko že včeraj zagotovil, da bodo v zakonu odpravili zgornjo mejo urne postavke, ostal pa bo določen limit letnega zaslužka. Ne odstopa pa od tega, da bo študentsko delo urejeno v tem zakonu. Študenti vztrajajo, da se niti količine dela niti zaslužka ne bi smelo omejevati, dokler ni dovolj štipendij; te trenutno prejema le vsak peti študent. "Osnovni življenjski stroški so 562 evrov, povprečna štipendija pa 180 evrov, razliko zaslužimo študentje sami. Ob omejevanju zaslužka bodo študentje za enak denar morali delati še toliko več," meni Maršenka Marksel iz Študentske organizacije Slovenije, kjer najbolj radikalno nasprotujejo predvidenim spremembam.

A ob vseh argumentih Kotolenko ostaja prepričan, da z zakonom zgubljajo le študentski servisi in študentske organizacije, kjer so doslej sredstva porabljali nadvse nepregledno. Avtonomija študentske organizacije ostaja, ker bodo tudi po tem novem zakonu obdržali del sredstev, denar za programe in vsebine pa bodo dobili prek razpisov in tako bo povečana transparentnost, ki je sedaj ni, zaključuje Kotolenko.