Na podlagi mnenja ustavnega sodišča bo sedaj državni zbor lahko nadaljeval s postopkom ratifikacije arbitražnega sporazuma, je poudarilo ministrstvo na svoji spletni strani. Ob tem pa spomnilo, da je vlada predlog zakona o ratifikaciji sporazuma že določila in ga posredovala v postopek sprejemanja v DZ na isti dan, kot je zaprosila za mnenje ustavno sodišče, to je 17. novembra lani, vendar je bil postopek do odločitve ustavnega sodišča ustavljen.

Ministrstvo še pričakuje, da bodo nadaljnji postopki ratifikacije arbitražnega sporazuma po današnjem izreku mnenja ustavnega sodišča potekali ob upoštevanju stališč, ki jih je navedlo ustavno sodišče.

Kot predstavniki vlade in državnega zbora, državnih organov, ki sta udeležena v postopku, se je danes ustne razglasitve mnenja na ustavnem sodišču udeležil tudi zunanji minister Samuel Žbogar.

Po presoji sodišča je minister Žbogar poudaril, da lahko zdaj na zunanjem ministrstvu nadaljujejo s pripravo na začetek dela arbitražnega sodišča. Memorandum že pripravljajo, sedaj, ko "računajo, da bo sporazum v kratkem ratificiran", pa bodo šli "s polno paro naprej v argumentaciji Slovenije za sodišče", je dejal.

Pojasnil je še, da so za pripravo memoranduma začeli oblikovati skupine, ki ga bodo pripravile, začeli pa so tudi posvetovanja s tujimi pravniki. Pri tem je kot izjemnega pomena izpostavil argumente in dokaze ter izrazil odprtost na sodelovanje z vsemi, "ki veliko vedo" o vprašanju meje "in imajo tudi dokumente".

O sodniku, ki ga bo Slovenija predlagala za arbitražno sodišče, že razmišljajo, je dodal, za konkretne pogovore pa bo čas po ratifikaciji sporazuma. Arbitražno sodišče bi po ratifikaciji v slovenskem parlamentu po njegovi oceni lahko z delom začelo v začetku prihodnjega leta, ko naj bi po pričakovanjih Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU. Do takrat pa je treba opraviti vse predpriprave, je dodal.

Marko Pavliha: Ustavno sodišče sugerira dvotretjinsko večino vseh poslancev

Strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu danes med drugim opozoril, da se je sodišče sicer izognilo odločitvi o primerni glasovalni večini za odločanje v državnem zboru, a med vrsticami sugeriralo dvotretjinsko večino vseh poslancev.

Po mnenju Pavlihe je mnenje diplomatsko, saj sodišče ni odločalo o tem, ali je arbitražni sporazum dober za Slovenijo ali ne, kar nenazadnje niti ni v njegovi pristojnosti.

Sodišče se je izognilo odločitvi o primerni glasovalni večini za odločanje v DZ, čeravno je v 62. in 63. točki opozorilo DZ, naj pretehta, ali ne bi bilo smiselno spremeniti ustave, da ne bi moglo priti do protiustavnosti slovenskih zakonov in drugih aktov, s katerimi bo Slovenija izvršila odločbo arbitražnega sporazuma, opozarja Pavliha.

Sodišče je tako po njegovem mnenju med vrsticami sugeriralo dvotretjinsko večino vseh poslancev, ki je potrebna za ustavne spremembe, tudi glede arbitražnega sporazuma, ker odločitev arbitraže lahko poseže v drugi razdelek temeljne ustavne listine.

Kot je Pavliha še opozoril v sporočilu za javnost, je sodišče večkrat poudarilo, da bo arbitraža originarno določila potek meje na spornih delih med Slovenijo in Hrvaško. Na kopnem bo mejo konkretizirala na podlagi mednarodnopravnega načela uti possidetis iuris (po bivših administrativnih mejah), na morju pa na podlagi načela uti possidetis de facto (dejanske oblasti na morju).

Na več mestih je omenjena tudi celovitost Piranskega zaliva, še dodaja Pavliha, ki se mu zdi pohvalno tudi to, da je ustavno sodišče poudarilo, da glede spornih delov kopenske in morske meje Republika Slovenja ni omejena pri svojih predlogih in zahtevah.

Erjavec: Ne vidim potrebe po refrendumu

Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec, potem ko je ustavno sodišče danes potrdilo skladnost arbitražnega sporazuma s Hrvaško s slovensko ustavo, ne vidi potrebe po referendumu o tem vprašanju.

Erjavec je za STA še izrazil upanje, da bo Sloveniji v postopku arbitraže sreča naklonjena in se bodo izpolnila pričakovanja, to je prost dostop do odprtega morja.

Ustavno sodišče je v danes objavljenem mnenju ugotovilo, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v nasprotju s slovensko ustavo in temeljno ustavno listino.

Da ni naklonjen temu, da bi sporazum pred ratifikacijo dali na predhodni posvetovalni referendum, je po objavi odločitve ustavnega sodišča dejal tudi premier Borut Pahor.

Vložitev pobude za razpis prehodnega posvetovalnega referenduma so sicer novembra lani napovedali poslanci vladajoče koalicije.

V SDS odločitev ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu še preučujejo

V SDS odločitev ustavnega sodišča, da arbitražni sporazum s Hrvaško ni v nasprotju z ustavo, še preučujejo. Kot so danes sporočili iz stranke, bo stališče SDS glede sporazuma v sredo na novinarski konferenci pojasnil predsednik stranke Janez Janša.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v nasprotju s slovensko ustavo in temeljno ustavno listino. Sporazum ne določa poteka meje med državama, temveč vzpostavlja mehanizem za mirno rešitev spora o meji, je ob današnji ustni razglasitvi mnenja pojasnil predsednik sodišča Jože Tratnik.

Ustavno sodišče je v prvi vrsti izpostavilo, da sta državno ozemlje in meja opredeljena v 4. členu ustave in in drugem razdelku temeljne ustavne listine, ki določa, da je po osamosvojitvi nekdanja administrativna meja med Slovenijo in Hrvaško postala meja med državama. Ni se pa spuščalo v presojo primernosti sporazuma niti ni o njem podalo kakršnekoli vrednostne sodbe, ker to ni v njegovi pristojnosti.

Po mnenju SLS ustavno sodišče dopušča možnost, da bo rezultat arbitraže v nasprotju z ustavo

Predsednik SLS Radovan Žerjav ocenjuje, da je ustavno sodišče v izreku odločitve o skladnosti arbitražnega sporazuma z ustavo dopustilo možnost, da bo lahko končni rezultat tega sporazuma neustaven, čemur pa tedaj ne bo mogoče ugovarjati. V Zavodu 25. junija pa so medtem pozvali k poenotenju vseh nasprotnikov sporazuma na referendumu.

"Jasno je, da je ustavnemu sodišču jasno, kje poteka meja Slovenije s Hrvaško, ampak nikomur pa ni jasno, ali bo tako odločilo tudi arbitražno sodišče, torej obstaja nevarnost, da bo ta odločitev drugačna. Nevarnost, da bo Slovenija izgubila teritorialni stik z odprtim morjem, ostaja zelo realna," je ob tem opozoril predsednik SLS.

Žerjav je sicer ocenil, da je bila danes objavljena odločitev ustavnega sodišča o skladnosti arbitražnega sporazuma z ustavo pričakovana, saj se ustavni sodniki niso spuščali v oceno primernosti arbitražnega sporazuma niti niso o njem podali kakršnekoli vrednostne sodbe. Ključno vprašanje pa je po prepričanju SLS ravno primernost arbitražnega sporazuma. Ob tem je Žerjav ponovil oceno SLS, da je arbitražni sporazum "absolutno nedopusten in škodljiv za Slovenijo".

Je pa sicer iz mnenja ustavnega sodišča po mnenju Žerjava "možno razbrati, da gre pri arbitražnem sporazumu vendarle za ustavno materijo", zato v SLS pričakujejo, da bo mnenje ustavnega sodišča spoštovano tudi v tej smeri - torej da bo državni zbor o sporazumu odločal z dvotretjinsko večino.

"Resnično upam, da bo slovenska politika upoštevala vse vidike mnenja ustavnih sodnikov in torej v državnem zboru odločala o arbitražnem sporazumu z dvotretjinsko večino. Slovensko ozemlje in morje, status Slovenije kot pomorske države bi moral za Slovence biti ključen," je še posvaril Žerjav.

Stališče ustavnih sodnikov, da arbitražni sporazum ne določa poteka državne meje in zato ni neskladen z ustavo, je medtem po oceni Zavoda 25. junij "zaskrbljujoče in obžalovanja vredno sprenevedanje", saj je jasno, da sam sporazum ne določa poteka državne meje, določilo pa ga bo arbitražno sodišče, ki se ustanavlja s sporazumom.

V tem delu je tako sodišče po mnenju zavoda bolj kot zaščiti ustavnosti in ozemeljske celovitosti sledilo pričakovanjem vseh tistih, ki želijo rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško za vsako ceno.

Ker v zavodu ocenjujejo, da arbitražni sporazum ostaja "neustrezen in za Slovenijo škodljiv način reševanja mejnih vprašanj s Hrvaško", pozivajo vse politične stranke, civilno družbene organizacije in posameznike, ki arbitražnemu sporazumu nasprotujejo, da "se poenotijo v aktivnostih za zavrnitev tega sporazuma na referendumu".

So pa tudi v Zavodu 25. junij, podobno kot v SLS, ocenili, da je mogoče obrazložitev ustavnega sodišča k mnenju o skladnosti arbitražnega sporazuma z ustavo razumeti kot "posredno priporočilo" vladi in DZ, naj se arbitražni sporazum ratificira z dvotretjinsko večino, saj gre za ustavno materijo.

Za koalicijo posvetovalni referendum ni potreben

Predsedniki koalicijskih strank so se danes dogovorili, da predhodni posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu tudi glede na danes predstavljeno mnenje ustavnega sodišča ni potreben, je po srečanju predsednikov koalicijskih strank povedala predsednica LDS Katarina Kresal. Sestanka se sicer ni udeležil predsednik DeSUS Karel Erjavec.

Kot je dejala Kresalova, so se predsedniki koalicijskih strank danes dogovorili, da so "stališča, da ne bi šli na predhodni posvetovalni referendum", glede na to, da se je ta tematika kaj nekaj mesecev razčiščevala, pa tudi glede na mnenje ustavnega sodišča.

Predsedniki koalicijskih strank so se tudi dogovorili, da bo premier Borut Pahor sklical sestanek predsednikov koalicijskih strank in opozicije na to temo, in sicer v najkrajšem možnem času, je še povedala Kresalova.

Ob tem je še poudarila, da je bila odločitev, da predhodni referendum ni potreben, sprejeta, ker je bilo o tej temi izrečenih že veliko mnenj, pa tudi stališče ustavnega sodišča je izjemno jasno. "Nekako se nam zdi, da morda ni na mestu, da zdaj ljudi obremenjujemo še s predhodnim referendumom, ampak da stojimo za to svojo odločitvijo in poskušamo dobiti soglasje tudi opozicijskih strank," je še dejala predsednika LDS.

Zares: Odločitev ustavnih sodnikov pričakovana, sedaj na posvetovalni referendum

V poslanski skupini Zares so ob današnji odločitvi ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu poudarili, da so, tako kot vlada, vedno verjeli v ustavnost sporazuma in njegovo skladnost s temeljno ustavno listino. Sedaj je potrebno po mnenju poslancev Zaresa "nadaljevati po začrtani poti" in ta pot je posvetovalni referendum.

"Sedaj je potrebno nadaljevati po začrtani poti; to je posvetovalni referendum, kjer bo vprašanje jasno in v skladu tudi s pričakovanji in predlogi opozicije," je v imenu poslancev Zaresa zapisal Franco Juri. Kot je dodal, je namreč rešitev vprašanja meje s Hrvaško "vsenacionalni projekt, kjer je pomembno in torej zaželeno soglasje večine parlamentarnih strank".

Obenem je Juri izrazil upanje, da z mnenjem ustavnega sodišča, da je arbitražni sporazum skladen z ustavo, "prihaja končno tudi streznitev vseh političnih akterjev, in da bo kakršnakoli zloraba tega vprašanja v notranjepolitične namene neaktualna".

Sicer pa v Zaresu pričakujejo, da bodo "sporazum in korekten konec dolgotrajnega in obojestransko škodljivega spora s sosednjo državo" podprli tudi državljanke in državljani Slovenije na referendumu.

LDS: Po odločitvi ustavnega sodišča posvetovalni referendum ni potreben

V LDS so izrazili zadovoljstvo z današnjo ugotovitvijo ustavnega sodišča o skladnosti abitražnega sporazuma s slovensko ustavo in izrazili upanje, da bodo sedaj tudi opozicijske stranke podprle ratifikacijo sporazuma. Ocenili so še, da posvetovalni referendum o tem vprašanju po tej odločitvi ni potreben.

Kot je v imenu LDS zapisal poslanec Anton Anderlič, so v stranki zadovoljni s "skoraj enotno" ugotovitvijo ustavnega sodišča. "Gre za pričakovano in pomembno odločitev najvišje pravne avtoritete v državi, ki bo omogočila nadaljne reševanje že predolgo odprtega problema s sosednjo državo."

V LDS upajo, da bodo po tej odločitvi ustavnih sodnikov sedaj tudi opozicijske stranke podprle ratifikacijo arbitražnega sporazuma - "če jim resnično gre za dokončno rešitev mejnega vprašanja".

Kot so še sporočili, napovedani posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu, predlog za izvedbo katerega so koalicijske stranke, tudi LDS, predstavile novembra lani, "ni potreben, še posebej sedaj po odločitvi ustavnega sodišča".

Poslanci SD še vedno za predhodni referendum o arbitražnem sporazumu

V poslanski skupini SD so po besedah Mirana Potrča veseli odločitve ustavnega sodišča, da arbitražni sporazum ni v nasprotju s slovensko ustavo, ki odpira pot za odločanje o sporazumu v državnem zboru. Tudi po tej odločitvi pa so poslanci SD mnenja, da bi bilo predhodni posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu "smotrno" izvesti.

Kot je v rednem informativnem pogovoru z mediji poslanske skupine SD ocenil Potrč, bo potrebno po odločitvi ustavnega sodišča v okviru koalicije obnoviti dogovor o tem, ali opraviti predhodni posvetovalni referendum ali ne. Ob tem je zatrdil, da so poslanci SD "zaenkrat mnenja, da bi bilo smotrno, da se ta referendum opravi", in bodo koaliciji predlagali njegovo izvedbo.

Z izvedbo referenduma bo namreč po besedah Potrča zagotovljena možnost, da se državljane celovito informira o vsebini arbitražnega sporazuma, o poteh, po katerih se bo odločalo o meji med Slovenijo in Hrvaško, in tudi o posledicah, ki jih to lahko ima za dvostranske odnose.

Kot je še spomnil, je bilo ob predstavitvi predloga za posvetovalni referendum s strani koalicijskih strank novembra lani nekaj pomislekov glede jasnosti predlaganega referendumskega vprašanja. Zato bodo, kot je dodal, "sledili splošnemu mnenju stroke in postavili vprašanje čim enostavneje", tako da ne bo moglo biti nobenega dvoma v izid referenduma.

V SD sicer po besedah Potrča sprejemajo obvezo, da bodo spoštovali izid referenduma, čeprav bi bil to le posvetovalni referendum. Izvedbo referenduma poslanec pričakuje "v prvi dekadi maja", ena od idej naj bi bila nedelja 9. maja, vendar pa datuma še ni mogoče napovedati, saj je odvisen tudi od tega, kdaj bo predlog za razpis referenduma obravnaval DZ.

Na novinarsko vprašanje glede ločenega odklonilnega mnenja ustavnega sodnika Miroslava Mozetiča k danes objavljeni odločitvi sodišča in tudi glede ugibanja nekaterih medijev v minulih dneh o kar štirih ločenih mnenjih, je Potrč odgovoril, da je "prav gotovo prijetneje" brati odločitev ustavnega sodišča, glede katere je le eno negativno ločeno mnenje in še to le v dveh točkah.

Po treh mesecih je namreč tako gotovost, "da je odločitev posebej tehtno premišljena", še toliko večja. To pa ima za stranke, ki so sporazum podprle, in še posebej za premiera "izredno pozitivno noto" in bo, tako Potrč, vplivalo tudi na razpoloženje državljanov pri odločanju o podpori ali nepodpori sporazumu na referendumu.

Pahor: Arbitražni sporazum ne določa meje, ampak mirno pot do njene končne določitve

Premier Borut Pahor je v imenu vlade izrazil veliko zadovoljstvo nad danes izrečenim mnenjem ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je arbitražni sporazum s Hrvaško v skladu z ustavo. Kot izjemo pomembno je pri tem ocenil stališče sodišča, "da sporazum ne določa meje, ampak način, kako bo po mirni poti ta meja dokončno določena".

Premier Pahor je po izreku sodbe v izjavi za medije tudi izrazil naklonjenost temu, da pred ratifikacijo sporazuma ne bi pripravili predhodnega posvetovalnega referenduma in o tej temi za danes napovedal pogovore s predsedniki koalicijskih strank.

Kot je pojasnil, v voljo skupine poslancev koalicijskih strank, ki je predlagala sklic predhodnega referenduma o sporazumu, "ne more in ne želi posegati". Če bi se odločili drugače, pa bi bil "osebno pripravljen prenesti nase in na vlado vso odgovornost za ratifikacijo tega sporazuma tudi brez predhodnega referenduma, zavedajoč se, da potem obstaja možnost naknadnega, ki je zavezujoč".

Ker opozicija meni, da je predhodni posvetovalni referendum le prelaganje odgovornosti na ljudi, ostajata z vlado pripravljena na ta korak, je dodal. Odločil se je tudi, da se bo o tem danes posvetoval s predsedniki koalicijskih strank. Upa pa tudi, da se bodo nato posvetovali tudi z ostalimi parlamentarnimi strankami.

Na kasnejši novinarski konferenci po srečanju s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji je premier pojasnil, da se morajo koalicijski partnerji zavedati, da to ni njihova odločitev, temveč odločitev poslank in poslancev, ki so vložili predlog za razpis referenduma. "Spoštovati moramo njihovo samostojnost. Če jih bom uspel prepričati s svojim mnenjem glede nepotrebnosti posvetovalnega referenduma in razlogi in okoliščinami, v katerih smo, potem bom toliko bolj zadovoljen, ker se moramo poleg ratifikacije sporazuma osredotočiti tudi na druge probleme," je dodal.

"Moja želja je, da bi bila ratifikacija čimprej pod streho, da bi arbitražno sodišče začelo delati," je poudaril Pahor. "Verjetno si to vsi želimo: da imenujemo arbitražnega sodnika, da določimo arbitražno sodišče in da to začne delati," je dodal. Povedal je še, da pristopna pogajanja Hrvaške z EU potekajo relativno hitro in uspešno in izrazil mnenje, da je današnja odločitev in nato odločitev parlamenta glede ratifikacije pomembna.

Pravosodni minister Aleš Zalar, ki se je tako kot Pahor udeležil javne razglasitve mnenja, je ocenil, da se glede na tako prepričljivo večino, s katero je ustavno sodišče sprejelo mnenje - osem za proti enemu - postavlja resno vprašanje "ali je smiselno vztrajati pri predhodnem referendumu, tudi v povezavi s tem, da se je v zadnjih mesecih močno povečala javnomnenjska podpora arbitražnemu sporazumu".

Po njegovi oceni namreč ne gre pozabiti, da je v času največjih polemik sprva kazalo, da je javnost glede sporazuma razdeljena, nato pa se je podpora sporazumu povečevala, to pa pričakuje tudi po izreku mnenja sodišča. Ni pa jamstva, da referenduma ne bo, saj tudi po morebitni ratifikaciji sporazuma v DZ obstaja možnost naknadnega zakonodajnega referenduma, je dodal.

Pahor je še menil, da je vlada ravnala modro, ko je na ustavno sodišče naslovila vprašanje o ustavnosti arbitražnega sporazuma o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, ker so se takoj po podpisu sporazuma 4. novembra lani v politiki ter strokovni in širši javnosti postavila vprašanja, ali je ustaven. "Danes vemo, da je," je dodal.

Premier je izjavo dal potem, ko se je z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem, predsednikom DZ Pavlom Gantarjem in ministrom Zalarjem na ustavnem sodišču udeležil ustnega izreka mnenja ustavnega sodišča.

Tudi Zalar je navzočim novinarjem mnenje sodišča označil kot pomembnega, saj so "s tem odpadli vsi dvomi ustavnopravne narave glede tega, ali je ta sporazum ustrezen" in ali je v slovenskih varnostnih, gospodarskih, strateških interesih.

Na vprašanje, v kateri smeri razmišlja po izreku mnenja ustavnega sodišča glede morebitne potrebe po dvotretjinski večini za ratifikacijo sporazuma, pa je dejal, da bo treba najprej podrobno preučiti mnenje. V ustni obrazložitvi o tem namreč ni bilo govora, vlada pa sodišča za mnenje o potrebni večini za ratifikacijo sporazuma tudi ni vprašala. Idealno pa bi bilo, da bi bil v DZ dosežen dogovor o ustrezni podpori sporazumu, je dodal.

Predsednik DZ Gantar je dejal, da tako kot večina ustavnopravnih pravnikov meni, da je za ratifikacijo potrebna navadna večina - tako na podlagi tega, da v skladu s 3a členom ustave Slovenija s sporazumom ne prenaša dela svoje suverenosti, kot tudi današnjega izreka mnenja ustavnega sodišča, ko je presodilo, da sporazum ne določa meje med državama.

Gantar je odločitev sodišča označil kot "pričakovano", saj je potrdila njegovo stališče, da je sporazum v skladu z ustavo. Postopki v DZ glede sporazuma lahko sedaj tečejo naprej, po njegovih besedah pa bi lahko DZ o ratifikaciji sporazuma glasoval že na prvi prihodnji, torej aprilski seji.

Če pa bodo pobudniki referenduma vztrajali pri pobudi za sklic predhodnega posvetovalnega referenduma, torej če bodo "aktualizirali predlog" za njegov sklic, pa bo moral o sklicu najprej odločati DZ, tako da bi se ratifikacija odložila na kako drugo sejo, je dodal. Meni sicer, da bi bil referendum sklican "verjetno prej kot kasneje".

Minister Žbogar je po presoji sodišča poudaril, da lahko zdaj na zunanjem ministrstvu nadaljujejo s pripravo na začetek dela arbitražnega sodišča. Memorandum že pripravljajo, sedaj, ko "računajo, da bo sporazum v kratkem ratificiran", pa bodo šli "s polno paro naprej v argumentaciji Slovenije za sodišče", je dejal. Pojasnil je še, da so za pripravo memoranduma začeli oblikovati skupine, ki ga bodo pripravile, začeli pa so tudi posvetovanja s tujimi pravniki. Pri tem je kot izjemnega pomena izpostavil argumente in dokaze ter izrazil odprtost na sodelovanje z vsemi, "ki veliko vedo" o vprašanju meje "in imajo tudi dokumente".

O sodniku, ki ga bo Slovenija predlagala za arbitražno sodišče, že razmišljajo, je dodal, za konkretne pogovore pa bo čas po ratifikaciji sporazuma. Arbitražno sodišče bi po ratifikaciji v slovenskem parlamentu po njegovi oceni lahko z delom začelo v začetku prihodnjega leta, ko naj bi po pričakovanjih Hrvaška podpisala pristopno pogodbo z EU. Do takrat pa je treba opraviti vse predpriprave, je dodal.

Ustavno sodišče: Točka 3a ni sporna

Ustavno sodišče je ugotovilo, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v nasprotju s slovensko ustavo in temeljno ustavno listino, je danes na ustni razglasitvi mnenja objavilo sodišče. Sporazum ne določa poteka meje med državama, temveč vzpostavlja mehanizem za mirno rešitev spora o meji, je pojasnil predsednik sodišča Jože Tratnik.

Ustavno sodišče je v prvi vrsti izpostavilo, da sta državno ozemlje in meja opredeljena v 4. členu ustave in in drugem razdelku temeljne ustavne listine, ki določa, da je po osamosvojitvi nekdanja administrativna meja med Slovenijo in Hrvaško postala meja med državama, je ob pojasnitvi mnenja povedal sodnik poročevalec v zadevi Ernest Petrič.

Na kopnem je ta meja utemeljena na mednarodnopravnem načelu "uti possidetis iuris" in poteka tam, kjer je potekala meja med republikama v okviru nekdanje SFRJ, in sicer po mejah občin oziroma katastrskih občin. "Meja na morju v okviru nekdanje skupne države med republikama ni bila pravno določena, vendar je v Piranskem zalivu, pa tudi širše, dejansko oblast izvajala Slovenija. Do drugačnega dogovora med državama uživa dejansko stanje na morju pred osamosvojitvijo mednarodnopravno varstvo na podlagi načela uti possidetis de facto," je pojasnil Petrič.

"Glede meje na morju je treba upoštevati, da je Slovenija obalna država in da je bila že v okviru nekdanje Jugoslavije obalna republika, ki je na določenem delu Jadranskega morja izvajala dejansko oblast in je imela tudi teritorialni dostop do odprtega morja. Zato je treba drugi razdelek temeljne ustavne listine razlagati tako, da morska meja med Slovenijo in Hrvaško poteka po črti, do katere je Slovenija pred osamosvojitvijo izvrševala dejansko oblast," je še pojasnil Petrič.

Določitev meje v ustavi oz. temeljni ustavni listini, torej ustavno-pravno varstvo državnih meja, pa še ne pomeni, da je potek meje že znan tudi v naravi. O tem se morata državi šele dogovoriti - bodisi sporazumno bodisi s prenosom vprašanja na mednarodno sodno telo. "Prav to pa je tudi namen arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško," je mnenje sodišča še pojasnil Petrič.

Ustavno sodišče se sicer ni spuščalo v presojo primernosti sporazuma niti ni o njem podalo kakršnekoli vrednostne sodbe, ker to ni v njegovi pristojnosti, je še povedal sodnik poročevalec Petrič.

Ustavno sodišče ni razpravljalo le o 3a členu arbitražnega sporazuma, za kar ga je zaprosila slovenska vlada, ampak je presojalo še člene 4a ter drugi in tretji odstavek 7. člena arbitražnega sporazuma, "ki jih je treba razlagati in presojati kot vsebinsko celoto", je pojasnil Tratnik. Kot je poudaril, pa ta določila arbitražnega sporazuma "niso v neskladju s 4. členom ustave v zvezi z drugim razdelkom temeljne ustavne listine".

Za odločanje arbitražnega sodišča bo po mnenju ustavnega sodišča ključen 4a člen arbitražnega sporazuma, po katerem bo sodišče za določitev meje na morju in kopnem uporabilo pravila in načela mednarodnega prava.

"Pri tem bo arbitražno sodišče lahko upoštevalo pravne in dejanske okoliščine, kakor so na spornih območjih obstajale pred 25. junijem 1991, ki je v sporazumu določen kot odločilni datum. Upoštevati pa bo moralo tudi preambulo arbitražnega sporazuma, v kateri sta državi pogodbenici potrdili tudi upoštevanje svojih vitalnih interesov," je pojasnil Petrič.

Arbitražno sodišče bo sicer pri določanju meje na spornih delih meje na kopnem in na morjem, ki jih bo moralo v skladu s členom 3a arbitražnega sporazuma določiti z zemljepisnimi koordinatami, vezano na okvir spora, kakor ga bosta opredelili državi pogodbenici. Drugi in tretji odstavek 7. člena sporazuma pa določata pravne učinke arbitražnega sporazuma, in sicer, da je razsodba obvezujoča in jo morata državi izvršiti z vsemi potrebnimi ukrepi.

Ustavno sodišče je, kot omenjeno, ugotovilo, da arbitražni sporazum ne določa poteka meje med državama. "Arbitražni sporazum je akt, katerega namen je vzpostaviti mehanizem za mirno rešitev mejnega spora. Drugače rečeno, njegov namen je le ustanoviti arbitražno sodišče ter urediti njegovo organizacijo in delovanje. Določbe sporazuma, ki urejajo ta vprašanja, pa niso protiustavne," je še pojasnil Petrič.

Ustavno sodišče je mnenje sprejelo v šestih točkah, pri čemer se zgolj zadnji dve točki neposredno ukvarjata z arbitražnim sporazumom. Prve štiri točke so sodniki sprejeli soglasno, drugi dve pa z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Miroslav Mozetič, ki je podal tudi odklonilno ločeno mnenje. Pritrdilni ločeni mnenji sta sicer podala še sodnika Mitja Deisinger in Jan Zobec.

Mozetiča je najbolj zmotilo dejstvo, da bo arbitražno sodišče mejo na spornih delih določilo originarno, dokončno in zavezujoče, po drugi strani pa temeljna listina in ustava "konstitucionalizirano" določata meje Slovenije. DZ se bo zato po njegovem mnenju znašel v položaju, ko bo moral zaradi ratifikacije arbitražnega sporazuma - ki je mogoča z enostavno večino - nato z dvotretjinsko večino spreminjati ustavo. To pa bi bilo po njegovem mnenju v nasprotju z ustavo.