S tem ko je v nedeljo (v ponedeljek zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času) predstavniški dom potrdil lani sprejeti senatni predlog reforme, je ta sedaj praktično sprejeta in Obama bo zakon podpisal predvidoma v torek.

Predstavniški dom je senatni predlog sicer potrdil pod pogojem, da bo senat po posebnem postopku sprave, za kar demokrati potrebujejo le navadno večino 51 glasov, potrdil določene spremembe.

Predstavniški dom je najprej z 219 glasovi proti 212 potrdil senatni predlog in po dvorani je zadonelo veselo vzklikanje Obamovega predvolilnega gesla "Zmoremo" (Yes We Can) olajšanih demokratov.

Nato so z 232 glasovi proti 119 zavrnili poskus republikancev za razveljavitev glasovanje, na koncu pa še potrdili spremembe senatnega predloga z 220 glasovi proti 211. Pri vseh treh glasovanjih so demokrati potrebovali najmanj 216 glasov.

Senat naj bi spravni postopek potrjevanja sprememb začel v torek. Vodja demokratske večine v senatu Harry Reid je predsednici predstavniškega doma Nancy Pelosi pred dnevi dal pisno obljubo 52 senatorjev, da bodo glasovali za spremembe. Senatorji sicer lahko pozabijo na obljubo, vendar to ne bi bilo priporočljivo za odnose med obema domovoma in politično prihodnost demokratov.

Obama je po potrditvi zakona v Beli hiši skupaj s podpredsednikom Josephom Bidenom stopil pred medije in dejal, da se uresničujejo 100 let stare želje. Zahvalil se je vsem v predstavniškem domu, ki so izkoristili zgodovinsko priložnost, pa tudi Bidenu, ki je zadrževal solze veselja. Tudi on si je namreč dolga leta kot senator prizadeval za reformo zdravstva.

"Tako izgledajo spremembe," je dejal Obama ob potrditvi svoje največje predvolilne obljube in namignil senatorjem, da zdaj ni čas za morebitne igrice. Po besedah ameriškega predsednika se bo zdaj začelo običajno komentiranje o tem, kdo je zmagal in kdo izgubil, vendar, kot je poudaril, ne gre za zmago stranke, ampak Američanov.

Oba kongresna domova sta uspela do konca lanskega leta potrditi svoj predlog reforme, pri čemer je bil predlog predstavniškega doma naprednejši, saj je predvideval ustanovitev javne zavarovalnice, ki bi s tekmovanjem na trgu prisilila zasebne zavarovalnice v poštenost.

Republikanci v obeh domovih so bili vseskozi proti reformi in so jo ovirali na vsakem koraku. Senatni demokrati in Obama pa si sprva niso upali izkoristiti večine in so upoštevali pravilo uvrščanja predlogov na glasovanje z večino 60 glasov. Zato je prihajalo do trgovine znotraj stranke, kar je predlog reforme mnogim Američanov priskutilo.

Januarja so demokrati z zmago republikanca Scotta Browna v Massachusettsu izgubili 60. glas v senatu in reforma se je zdela mrtva. Demokrati so bili postavljeni pred dejstvo, da bodo na novembrske kongresne volitve šli kot poraženci, čeprav obvladujejo oba domova kongresa in Belo hišo, če ne prenehajo z iskanjem podpore republikancev in sami prevzamejo odgovornosti za obljubo. Odločili so se za slednje in novembra bo jasno, ali je bila odločitev politično pravilna.

Za uspeh je bil odločilna odločitev Obame, ki se je leto dni držal nazaj, da vstopi v igro. Po porazu v Massachusettsu je začel intenzivno lobirati kongresnike za reformo. Najprej je moral prepričati levo krilo stranke, ki je želelo korenitejšo reformo, tik pred glasovanjem pa je prepričal še konservativnega demokrata Barta Stupaka iz Michigana.

Stupak je vodil skupino demokratov, ki so nasprotovali senatnemu predlogu glede zavarovanja za splav. Prepir o tem je sprožil celo huda nasprotja med katoliki. Medtem ko ameriška škofovska konferenca vztraja, da senatni predlog omogoča proračunsko financiranje splava, katoliške nune in katoliške bolnišnice trdijo nasprotno.

Stupak je popustil, ko mu je Obama obljubil, da bo po podpisu zakona izdal še izvršni ukaz, ki bo prepovedal financiranje splava iz proračuna. Stupak je iz boja sicer izšel kot poraženec, saj se je zameril nunam, ker jih je v medijih zavrnil kot nepomembne, na koncu pa še škofom in republikancem, ker je podprl reformo.

Nedeljsko razpravo v predstavniškem domu so zaznamovale ostre demonstracije nasprotnikov reforme, pri čemer so na kongresnike letele rasistične in homofobne opazke. Republikanci so ponavljali, da je reforma katastrofa za ameriško prihodnost, demokrati pa, da končno stopajo v pravo prihodnost.