Potočnik je spomnil, da so se že po slovenski osamosvojitvi pojavile dileme, ali Slovenija potrebuje dolgoročno vizijo ali je dovolj le pragmatična pot. Sam je vedno zagovarjal dolgoročne usmeritve, a obenem poudaril, da je potrebno razlikovati med strateškimi papirji, ki so bolj konkretni, ter vizijo, ki ponuja bolj abstraktne koncepte in vodila. Po njegovem prepričanju je potrebno oboje.

V Sloveniji se je po Potočnikovi oceni potrebno vprašati, kako uspešna in učinkovita je bila dosedanja strategija razvoja, ali je slovenski razvojni model dober, učinkovit in pravičen in ali je država v 20 letih dosegla cilje, ki si jih je zastavila.

Potočnik je prepričan, da bo ob uspešnem odgovoru na ta vprašanja lažje graditi prihodnji razvoj. "Za Slovenijo se je vredno potruditi," je poudaril.

Potočnik je sicer pojasnil, da se gospodarske krize sicer pojavljajo ciklično, vendar pa bo kriza, iz katere pravkar izstopa svet, mnogo spremenila za vedno. Prihodnost bosta po njegovem prepričanju zaznamovala trajnost in globalno upravljanje, edina pot za močnejšo vlogo EU v tem svetu pa je enotno delovanje.

Formula za gospodarski uspeh EU v prihodnosti se po komisarjevem prepričanju skriva v usklajenem delu, saj so skupaj možnosti za uspeh večje kot posamično. Poleg tega je Potočnik kot bistven element izpostavil dovolj politične moči, da se razvojni cilji uresničijo tudi v praksi.

Predsednik vlade Borut Pahor je medtem poudaril, da so v globalnem razvoju obdobja ravnovesij in neravnovesij. Trenutno obdobje je v znamenju neravnovesja, ustvarja pa se novo ravnovesje, je nadaljeval. Vprašanje, ki se po Pahorjevem mnenju postavlja, je, kakšno bo to novo ravnovesje in ali bo temeljilo na starih paradigmah ali bodo prevladale nove.

V Evropi se po Pahorjevih ugotovitvah zastavlja vprašanje, ali je unija pripravljena žrtvovati svoj socialni model, da bo konkurenčna z novimi hitro rastočimi silami, na ravni Slovenije pa se je po njegovem mnenju treba vprašati, ali obstaja pripravljenost za žrtvovanje dosedanjega modela, da bi bila država konkurenčna z najbolj razvitimi članicami EU.

Pahor opozarja, da razprave o novem razvojnem modelu ne smejo ustvariti lažne predstave,, da potreba po tekmovalnosti izginja. Ta se le premika na novo raven, vlada pa mora po Pahorjevih navedbah poskrbeti za to, da se okrepi makroekonomsko okolje, ki bo spodbujalo tekmovalnost in ob tem ohranjalo socialno povezanost.

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari pa je spomnil, da vlada pripravlja Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020, ki je operativen dokument. Zatrdil je, da je vloga vlade v tem trenutku sprostiti prostor za čim širšo javno razpravo o razvoju Slovenije in nato jeseni ugotoviti stične točke različnih prispevkov.

Ugotovil je, da je slovensko gospodarstvo že ves čas na prepihu in izpostavljeno mednarodni konkurenci, javni sektor pa je bil doslej zanemarjen in rigiden, pa čeprav ponuja velik intelektualni potencial. Če bomo institucionalno sprostili javni sektor in njegove ustanove, bomo te potenciale sprostili, je prepričan.

Gaspari tako razvojno priložnost vidi v krepitvi (javnega) storitvenega sektorja, saj je ta manj na prepihu in manj izpostavljen globalni konkurenci. Graditi samo na industriji nosi veliko tveganje, storitveni sektor pa ponuja veliko možnosti za inovacije, ki niso toliko odvisne od tržnih zakonitosti, je dejal.

Opozoril je, da je Slovenija na področju javnih storitev, kot sta zdravje in znanost, še vedno zaprta družba. Če se bomo odprli, bomo lahko bolje izkoristili lastne in evropske potenciale ne področju zdravstva, znanosti in kulture, je rekel. Gaspari opozarja, da ne gre za privatizacijo, temveč za komercializacijo javnega sektorja, kjer bodo ljudje lahko tekmovali s svojimi zamislimi.