"Vsak, ki bo jutri prišel na to konferenco, bo prispeval svoje stališče k dialogu o tem vprašanju. Kogar ne bo, ne bomo obsojali," je dejal Pahor v kratki izjavi za javnost pred srečanjem z ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem, generalno državno tožilko Barbaro Brezigar ter višjo tožilko Branko Zobec Hrastar.

Pojasnil je še, da sta se s sogostiteljico konference, hrvaško premierko Jadranko Kosor, dokončno odločila za izvedbo konference, potem ko se je v zadnjih dneh pogovarjal z voditelji držav JV Evrope in drugimi voditelji, med drugim s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem v četrtek v Bruslju.

"Dialog je edina pot do miru, varnosti, stabilnosti in blaginje ljudi v tem delu Evrope, zato sva se s predsednico Kosorjevo odločila, da to konferenco dokončno skličeva. Jutri ob 10. uri ste vabljeni, tako kot vsi drugi, na Brdo, kjer se bo začel za usodo ljudi v tem delu Evrope zelo pomemben in uspešen proces," je še dejal Pahor.

Pahor in Kosorjeva sta na Brdo povabila voditelje Srbije, Makedonije, BiH, Črne gore, Kosova in Albanije, poleg njih pa tudi predstavnike evropskih institucij. Zapletlo se je v zvezi z udeležbo srbskega predsednika Borisa Tadića, ki vztraja, da ga ne bo, če Kosovo na srečanju ne bo zastopano v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244, po kateri je še vedno del Srbije. Po drugi strani kosovske oblasti vztrajajo, da se bo premier Hashim Thaci srečanja udeležil le, če bo Kosovo sodelovalo pod enakimi pogoji kot ostale udeleženke.

Premier Pahor je skušal do zadnjega najti za vse sprejemljivo rešitev. Tako je v sredo nenapovedano obiskal Beograd in se že drugič v zadnjem mesecu srečal s Tadićem, ki pa očitno vztraja pri svojem. V četrtek je bil v Bruslju na pogovoru z Van Rompuyjem, ki je prav tako vabljen na konferenco, a njegova udeležba uradno še ni potrjena. Ali se bo udeležil konference, bo predvidoma znano danes popoldne.

Tadića ne bo na konferenco na Brdu pri Kranju

Srbski predsednik Boris Tadić se ne bo udeležil konference o Zahodnem Balkanu, ki bo v soboto na Brdu pri Kranju, so po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug danes sporočili iz urada srbskega predsednika.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je Srbija že od začetka vztrajala, da mora biti Kosovo na regionalnih srečanjih in vrhih zastopano v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244, torej kot Kosovo-Unmik, ne pa kot Kosovo.

"Žal se organizatorji niso strinjali s tem, da bi bilo srečanje organizirano v skladu s tem načelom, zaradi česar je onemogočena navzočnost srbskega predsednika na srečanju na Brdu pri Kranju," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Dodali so, da je Srbija od samega začetka igrala konstruktivno vlogo v pogovorih o obliki organizacije konference in ni želela blokirati udeležbe predstavnikov Kosova. Zato je že v začetku jasno dala vedeti, kakšno je njeno stališče, da bi to služilo za orientacijo organizatorjem, katerih naloga je bila najti formulo, ki bi bila v skladu z načeli ZN, še piše v sporočilu.

Thaci na Brdo kot predstavnik neodvisnega Kosova

Kosovski premier Hashim Thaci je danes po srečanju z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem v Prištini dejal, da se bo v soboto konference o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju udeležil kot predstavnik neodvisne države Kosovo, enakopravne z drugimi državami v regiji.

"Treba je vedeti, da demokratizacija in perspektiva regije in njenih držav, ki bodo sodelovale na srečanju, niso odvisne od Beograda. Vsi smo v enakopravnem položaju, vse države so neodvisne in nobena ni bolj pomembna od druge," je dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.

Dan pred konferenco na Brdu še vedno ni znano, kdo se je bo udeležil. Srbski predsednik Boris Tadić udeležbo pogojuje s tem, da bo Kosovo zastopano v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244, ki ga še vedno obravnava kot del Srbije.

Slovenski premier Borut Pahor je sicer danes sporočil, da konferenca o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju bo, ne glede na to, kdo se je bo udeležil in kdo ne. "Vsak, ki bo jutri prišel na to konferenco, bo prispeval svoje stališče k dialogu o tem vprašanju. Kogar ne bo, ne bomo obsojali," je dejal Pahor v kratki izjavi za javnost.

Pojasnil je še, da sta se s sogostiteljico konference, hrvaško premierko Jadranko Kosor, dokončno odločila za izvedbo konference, potem ko se je v zadnjih dneh pogovarjal z voditelji držav JV Evrope in drugimi voditelji, med drugim s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem v četrtek v Bruslju.

Van Rompuya sicer ne bo na konferenco, so danes za STA povedali v njegovi tiskovni službi. Viri pri EU so pred tem pojasnili, da je prihod Van Rompuya na Brdo odvisen od organizacije konference - od tega, ali bosta na njej sodelovala Srbija in Kosovo, oziroma od tega, ali bo njegova udeležba "koristna".

Na konferenco, ki jo skupaj organizirata slovenska in hrvaška vlada, so vabljeni voditelji vseh držav Zahodnega Balkana ter predstavniki EU. Namen srečanja je pogovor o sodelovanju držav v regiji, s katerim bi pospešili njihovo približevanje EU.

Van Rompuya ne bo na konferenco o Balkanu v Sloveniji

Predsednik EU Herman Van Rompuy ne bo prišel na konferenco o Zahodnem Balkanu, ki bo v soboto na Brdu pri Kranju, so danes v Bruslju za STA povedali v njegovi tiskovni službi. Ob tem je Van Rompuy sedaj v sporočilu za javnost "pozdravil vse pobude, ki spodbujajo regionalno sodelovanje na Zahodnem Balkanu, vključno z jutrišnjo konferenco na Brdu".

To sodelovanje je po Van Rompuyevih besedah izjemnega pomena za celotno Evropo. "V tem kontekstu nameravam regijo obiskati, čim prej bo to mogoče," je še zapisal predsednik EU.

Viri pri EU so pred tem danes pojasnili, da je prihod Van Rompuya na Brdo odvisen od organizacije konference - od tega, ali bosta na njej sodelovala Srbija in Kosovo, oziroma od tega, ali bo njegova udeležba "koristna".

Povedali so še, da udeležba Van Rompuya ni bila nikoli uradno potrjena, da ni bila vključena v predsednikovo agendo srečanj ravno zato, ker je obstajal prej omenjeni "dvom".

V tiskovni službi evropskega komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefana Füleja so sicer danes potrdili, da komisar pride.

Udeležba zunanjega ministra Španije, ki v prvi polovici leta predseduje EU, Miguela Angela Moratinosa, pa je po najnovejših informacijah iz Moratinosove tiskovne službe za zdaj še pod vprašajem.

Namen srečanja je pokazati pripravljenost za sodelovanje na politični in praktični ravni

Namen srečanja je sicer, kot piše na spletni strani slovenske vlade, pokazati pripravljenost Zahodnega Balkana za sodelovanje na politični in praktični ravni in s tem dodatno prispevati k uresničitvi skupnega cilja držav v regiji, članstva v EU.

Prav zato so na konferenco vabljeni tudi predstavniki unije, poleg Van Rompuyja še evropski komisar za širitev Štefan Füle in zunanji minister predsedujoče Svetu EU Španije, Miguel Angel Moratinos. Špansko predsedstvo je v četrtek pojasnilo, da je njegova udeležba predvidena, a so stvari "zapletene".

Španija kot predsedujoča uniji, pa tudi ena izmed držav EU, ki Kosova niso priznale, sicer za junij v Sarajevu prav tako načrtuje srečanje EU. Zato je bilo v zvezi s srečanjem na Brdu v EU slišati tudi nekatere pomisleke. Slovenska vlada pa napoveduje, da bo deklaracija, ki naj bi jo sprejeli na Brdu pri Kranju, prispevek regije k napovedanemu srečanju v Sarajevu.

Balkanske države si za vstop v EU prizadevajo različno hitro

Balkanske države sicer v EU napredujejo različno hitro. Najbliže članstvu je Hrvaška, ki bi lahko v unijo vstopila že leta 2012, medtem ko druge države precej zaostajajo. Glavni razlogi so počasno izvajanje potrebnih reform, pomanjkljivo sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji ter tudi zapleti v medsosedskih odnosih.

Slednji so posledica tako razpada skupne države kot vojn, ki so sledile in so zadale hud udarec zaupanju v regiji. Med zadevami, ki v regiji predstavljajo kamen spotike, je, kot kažejo tudi zapleti pri pripravi srečanja na Brdu, Kosovo.

Srbija je vprašanje o zakonitosti razglasitve neodvisnosti Kosova postavila Meddržavnemu sodišču v Haagu, ki razsodbe še ni podalo. Kosovo so sicer priznale vse države v regiji, zaradi česar je Beograd na posvete poklical svoje veleposlanike v teh državah, a so se ti že vrnili na položaje.

Tako kot v primeru konference na Brdu se je zaradi udeležbe kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja zapletlo na februarski inavguraciji novega hrvaškega predsednika Iva Josipovića. Inavguracije se ni udeležil srbski predsednik Tadić, kar je dodatno poslabšalo odnose med državama, potem ko jih je že zaostrila izjava odhajajočega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, da bi v primeru referenduma o odcepitvi Republike srbske odcepitev preprečil z vojsko.

Odnose med Hrvaško in Srbijo sicer že tako bremeni vrsta vprašanj, od meje do obojestranske tožbe za genocid med vojno na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995. Potem ko jo je Hrvaška na Meddržavno sodišče v Haagu tožbo proti Srbiji vložila leta 1999, je Srbija lani podobno tožbo vložila proti Hrvaški. Z BiH pa imata državi nerešeno vprašanje meje.