Sprva naj bi ta avtomobil zamenjal spačka, a ga je nato prerasel in je pomenil boljšo ter bolj cenjeno ponudbo, v začetku s 425-kubičnim zračno hlajenim bokserskim dvovaljnim motorjem, ki sta ga kasneje zamenjala 435- in 602-kubična motorja enake zasnove z močjo 26 in 28 "konjev" za različici dyane 4 in dyane 6.
Razvoj dyane so pri Citroënu prepustili svojemu partnerju Panhardu, a odgovorni pri Citroënu s pokazanim niso bili zadovoljni in avtomobil je v zelo spremenjeni obliki nato le ugledal luč sveta. Leta 1970 je dyane dobila tretje bočno okno v zadnjem stebričku, kar nekaj pa so jih izdelali tudi pri Tomosu oziroma Cimosu. Licenčna proizvodnja je tekla tudi v Iranu (od 1968 do 1973), kjer so avtomobil poznali pod imenom Jyane. Poleg klasične 5-vratne dyane so izdelovali tudi dostavno različico, dyane pa je nasledila Citroenova visa.
