Mitrović ga je 25. novembra lani v predverju akademije zabodel z lovskim nožem, nato pa pobegnil. Profesorju so v kliničnem centru s hitrim kirurškim posegom rešili življenje, psihiater pa pravi, da je bil storilec v usodnem trenutku bistveno zmanjšano prišteven. Takšno stanje je povzročila akutna psihotična motnja s halucinacijskimi blodnjami.
Lorencija je tistega poznega popoldneva študentka obvestila, da je pred učilnico njegov bivši študent. "Sedel je na stopnicah in jokal. Videl sem, da se ne odziva, da ni prisoten. Nisem dobro razumel, kaj govori, razen tega, da ne ve, zakaj ali za koga dela diplomo. Skupaj sva šla po stopnicah, v predverju pa sem nenadoma začutil silovit udarec v hrbet," je že v preiskavi pripovedoval Lorenci, ki si še vedno ne zna razložiti, zakaj ga je Mitrović napadel. Obtoženi se zagovarja, da je tistega dne od nekje zaslišal prijateljev glas, ki mu je rekel, da mora zabosti profesorja, "sicer bo prišlo do nedolžnih žrtev".
O obtoženčevem psihičnem stanju bodo na prihodnji glavni obravnavi zaslišali izvedenca, včeraj pa so o tem povprašali tudi njegovega očeta. Pojasnil je, da se je po materini smrti leta 1998 Predrag več mesecev zelo bal tega, da bi bil sam doma. Kak mesec pred lansko tragedijo je začel govoriti, da nekdo hodi v njegovo stanovanje in mu krade, zato je vrata opremil z dodatno ključavnico. Po tistem se je precej spremenil, bil je zamišljen, odsoten. Ko ga je vprašal, kaj se dogaja, je odvrnil, da ga skrbi študij in zato oče vsega skupaj ni jemal pretirano resno. Usodnega večera (pozneje se je izkazalo, da malo po napadu na AGRFT) mu je telefoniral in ker je sin jokal, je takoj vedel, da je nekaj hudo narobe. "Tresel se je in govoril je o nekih rdečih in rumenih magijah, o profesorju, ki da ga je zabodel in podobno. Zato sem se odločil, da ga peljem v bolnišnico," je dejal.
Po besedah bivšega dekleta ima Mitrović za sabo težko življenje - vojna v Bosni je družino začasno ločila, potem mu je zaradi bolezni umrla še mama. Zadnjega pol leta pred tragedijo je postal čuden in odtujen, občasno je govoril nepovezano. "Včasih je govoril stvari, ki jih nisem razumela," je pričala tudi ena od njegovih sošolk, medtem ko Lorenci in profesorica Jožica Avbelj tega nista opazila. Lorenci je dejal, da od napadalca ne bo zahteval nobene odškodnine, da pa se ga še vedno boji. Na vprašanje, če ga moti, da mu v sodni dvorani sedi za hrbtom, je odgovoril pritrdilno. "Če bi bil jaz na strani sodišča, bi to drugače zrežiral," je dejal. Na vprašanje, če se mu zdi, da je pred napadom svoje slabo psihično stanje le igral (obdolženca vsi opisujejo kot zelo nadarjenega igralca), pa je odvrnil: "Po mojem mnenju ne, sicer bi si zaslužil oskarja!"
