Pobudniki obnovitvene akcije so poudarili, da je bila večina Renčanov, ki so med drugo svetovno vojno utrpeli visok krvni davek, ogorčena nad strahopetnim dejanjem neznancev, ki so napis razmetali. Napis je namreč nastal v času, ko se je odločalo o usodi Primorske, zato menijo, da mora ostati kot trajen spomin in opomin na tisti čas. To, da so napis obnovili, pravijo, ne pomeni, da so malikovalci kulta osebnosti nekdanjega maršala Tita, temveč želijo zgolj priznati njegovo odločilno vlogo v času NOB, ki je Primorcem prinesel osvoboditev izpod nacifašizma.
V renški borčevski organizaciji pa so nam povedali, da bodo s pomočjo mladih poskušali v prihodnje kamniti napis zaščititi tudi kot kulturnozgodovinski spomenik. Renški napis je eden od treh velikih kamnitih napisov, posvečenih Josipu Brozu - Titu, ki so jih po vojni postavili na hribih na Goriškem.
Postavljen je bil med letoma 1945 in 1946, ko Primorska še ni bila priključena k matični domovini. Primorci pa so s tem in podobnimi z napisi "zaznamovali" ozemlja, ki so po 25 letih fašističnega raznarodovanja in zatiranja spet pripadla slovenskemu življu.
Poleg renškega, ki je visok trideset in širok petnajst metrov in tako največji od treh, sta podobna napisa tudi nad gradom Rihemberk v Braniku in na Sabotinu nad Novo Gorico. Prav slednji je bil doslej največkrat tarča vandalov, pri čemer so med privrženci in nasprotniki napisa večkrat zapele tudi pesti, prišlo pa je celo do kamenjanja. Krajani Branika pa so, da bi se izognili podobnim vandalskim akcijam, svoj napis Tito nad gradom Rihembrek - potem ko ga je pred leti poskušal razdreti tamkajšnji župnik s pomagači - kar zabetonirali.