Slovenska udeležba na prvenstvu v Katarju je bila številčno najmanjša doslej; pred dvoranskim SP v Dohi je bilo najmanj slovenskih reprezentantov na četrtem dvoranskem SP v Torontu leta 1993, ko so v Kanado potovale le tri slovenske atletinje (Britta Bilač, Brigita Bukovec in Ksenija Predikaka). Majhne reprezentance v Dohi pa so tokrat bolj pravilo kot izjema. Skupaj je bilo prijavljenih 651 atletov in atletinj iz 149 držav, kar pomeni, da je povprečno v reprezentancah po 4,37 športnika.
Mednarodne norme za SP so sicer dosegle še štiri slovenske atletinje in atlet, vendar je četverica poškodovana (Matic Osovnikar, Marija Šestak, Sonja Roman in Nina Kolarič), Tina Šutej pa ni mogla na SP zaradi študijskih in tekmovalnih obveznosti na svoji univerzi v Fayettevillu v ZDA. "Želeli smo, da bi nastopilo več tekmovalcev, vendar pa so nastope preprečile poškodbe. Osovnikar bi lahko s svojimi letošnjimi rezultati prišel v polfinale, Šutejeva pa v finale. Slednje velja tudi za Romanovo, ki bi bila lahko zdrava povsem blizu odličij. Število naših reprezentantov je bil podobno kot v veliki večini drugih držav. Avgusta pa nas čaka že evropsko prvenstvo v Barceloni. Norme ima že 17 naših predstavnikov, pričakujemo pa, da jih bo nastopilo okrog 30, kar kaže na moč slovenske atletike," je menil direktor Atletske zveze Slovenije Boris Mikuž.
Slovenski atleti prvič po letu 2006 in evropskem prvenstvu v Göteborgu, kjer je bil Matic Osovnikar tretji na 100, niso osvojili odličja na velikih tekmovanjih. Ostali so tudi brez boja za bogat nagradni sklad, saj je zmaga na SP v posamezni disciplini prinesla 40.000 ameriških dolarjev, drugo mesto 20.000, tretje 10.000, četrto 8000, peto 6000 in šesto 4000 dolarjev.
