Po mnenju ministrstva za zdravje je potreben nov in sodobnejši pristop, spremembe so predvidene tako na področju obveznega kot še zlasti na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Po izračunu ministrstva za zdravje naj bi s sprejemom novega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju prihranili 100 milijonov evrov, s tem pa naj bi zagotovili vsebinsko in finančno vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja v naslednjih treh do štirih letih.

Uravnotežene pravice in obveznosti

Vsi socialni partnerji si verjetno želijo zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki bi pravice in obveznosti uravnotežil. Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki naj bi bil po nekaterih pričakovanjih v poslanskih klopeh sprejet kmalu po parlamentarnih počitnicah, pa zbuja med sindikati veliko nezaupanja.

Predlog zakona med drugim predvideva tudi rezanje v bolniška nadomestila, saj naj bi ta v primeru poškodbe izven dela in za nego družinskega člana namesto sedanjih 80 odstotkov osnove znašala 75 odstotkov, predlog delodajalcev pa je 70-odstotno nadomestilo.

Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja naj bi se pri enaki prispevni stopnji kril manjši delež cene zdravstvene storitve. Zmanjšala naj bi se obveznost delodajalcev za izplačevanje nadomestil s sedanjih 30 na 25 dni, ta obveznost pa naj bi se povečala pri odsotnosti z dela zaradi poškodb pri delu in bolezni, povezanih z delom, s sedanjih 30 na 45 delovnih dni.

Sporne predlagane spremembe

"Neprimerno je, da se zdravstvena reforma povezuje z vprašanjem izhodne strategije. Zdravstvena reforma je predvsem v funkciji zagotavljanja dodatnih sredstev za zdravstveno blagajno, finančne in vsebinske vzdržnosti zdravstvenega sistema," pravi Vida Fras, generalna sekretarka KSS Pergam.

Predlog novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sicer še ni v javni razpravi, a predvidene so spremembe v pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so za sindikat Pergam v glavnem nesprejemljive. "Znižanje nadomestil je za nas eden ključnih predlogov, ki ga ne sprejemamo. Razlogi za bolniške odsotnosti niso realen odsev zdravstvenega stanja zaposlenih, pač pa so večinoma povezani z delovnim in socialnim okoljem, katerega dejavniki se slabšajo. Povezani so torej z delom, delovnim mestom, delovnimi razmerami, z varnostjo pri delu, z medsebojnimi odnosi, s plačno politiko in spodbudami za ustrezno vrednotenje posameznega dela, s šikaniranjem, trpinčenjem in stresom ter v zadnjem času z negotovostjo glede delovnega mesta zaradi krize. Razlogi za bolniške odsotnosti tudi niso v višini nadomestil zanjo in terjajo resno obravnavo in preučitev vseh naštetih dejavnikov."

"Nadomestilo za bolniško ni socialni korektiv"

Frasova poudarja, da nadomestilo za čas bolniške odsotnosti ni socialni korektiv ali socialni transfer, pač pa je nadomestilo za plačo, ko zaposleni zaradi bolezni ne more delati. "Predlog o 5-odstotnem znižanju nadomestil za bolezen za Pergam ni sprejemljiv."

Za Pergam je nesprejemljivo tudi, da bi se nadomestilo za prvi dan odsotnosti zaradi nege družinskega člana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja preneslo posredno na delodajalca, neposredno pa na posameznega zavarovanca. Še zlasti je to nesprejemljivo, ko gre za nego otroka. Predlog, da naj bi vse zavarovane osebe - z nekaj izjemami - iz lastnih sredstev krile po en evro za vsak recept in tri evre za naročilnico za medicinske pripomočke, ni primeren brez opredelitve natančne selekcije prioritet. Načelno je možno soglašati s širitvijo osnov za plačevanje prispevkov, vendar je dokončna podpora temu predlogu možna le ob njegovi temeljiti strokovni presoji in dobro pretehtani konkretizaciji.

Vlaganja v boljše delovne pogoje

In kako naj po mnenju Frasove delodajalci spodbujajo zaposlene k ohranjanju zdravja in k zmanjševanju absentizma? "Kot kažejo primeri dobre prakse, je možno zdravstveni absentizem v posameznih družbah dobro obvladovati z načrtovanimi programi in aktivnostmi. Delodajalcem se vlaganje v aktivnosti in ukrepe za obvladovanje absentizma v doglednem času povrne, saj nižji absentizem za podjetja pomeni tudi nižje stroške dela in druge pozitivne učinke. Vlaganje v zdravje delavca, v zdravo delovno mesto in zdrave odnose je naložba s pozitivnimi učinki na produktivnost in konkurenčnost."

Po mnenju Vide Fras so ukrepi razmeroma preprosti, le sistematično jih je treba izvajati. Gre za vlaganja v zdravo delovno mesto, ukrepe iz varstva pri delu, preventivne zdravstvene preglede, usposabljanje zaposlenih, spodbujanje zdravega načina življenja, nagrajevanje in motiviranje, vključevanje v projekte, kakršen je Družini prijazno podjetje, ustvarjanje pozitivne klime in kulture v kolektivu ter drugo. "V takšnem delovnem okolju se bodo vsi zaposleni, tudi tisti, ki se vrnejo po dolgotrajni bolezni, počutili dobro." jpš