Pohod danes 27-letne Koprčanke proti svetovnemu vrhu se je začel leta 2005, ko je na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Madridu zasedla deveto mesto in za las ostala brez finala (na dvoranskih tekmah ima pravico nastopa v finalu le najboljša osmerica). Uspešno leto je Snežana Vukmirović nadaljevala na SP v Helsinkih, kjer se sicer ni uvrstila v finale, bila pa je ena najboljših Slovenk. Leto kasneje je prekinila kariero, se poročila z nogometašem Aleksandrom Rodićem in rodila hčerko Laro. Zadnji dve leti Rodićeva pod vodstvom trenerja Srdjana Djordjeviča znova uspešno tekmuje, saj se je lani na dvoranskem evropskem prvenstvu prvič uvrstila v finale velikega tekmovanja (v Torinu je zasedla šesto mesto), včeraj pa jo je do podviga na svetovni ravni ločilo pet centimetrov.

Kako težko je usklajevati materinstvo, ki ste mu predani v večini sami, in treninge?

Zelo težko. Imam srečo, da imam tako dobre starše, ki mi vedno priskočijo na pomoč. Tudi Lara je zelo pridna punca, je poslušna in ubogljiva. Vsepovsod, kjer se gibljem, je Lara z menoj in z njo res nimam večjih težav. Je pa res, da telo vedno ne zmore vseh obremenitev, kar sem na svoji koži občutila pred lanskim svetovnim prvenstvom v Berlinu, ko sem bila povsem iztrošena, brez energije. Imunski sistem mi je odpovedal. Pred tem sem trenirala dvakrat dnevno, z Laro sem hodila na plažo in sprehode, ves čas se je nekaj dogajalo, tako da takšnih naporov nisem zmogla.

Kako naporna je ljubezen na daljavo z vašim možem, ki si že več let služi kruh v tujini?

Večkrat bi lahko rekla, da imava zakon prek skypa (spletna aplikacija, ki omogoča prenos zvoka in slike - op. p.). Najbolj ga pogrešam fizično, sicer sva vseskozi v kontaktu. Preden je zamenjal klub, ko se je pred kratkim iz Šanghaja preselil v Čingdao, je bil dolgo časa doma. Do konca januarja smo bili skupaj z družino. Kmalu po prihodu iz Dohe se z Laro odpravljava za mesec dni v Čingdao, tako da se nekako usklajujemo.

Imate sploh kaj časa za zasebno življenje, ki ga potrebuje mlado dekle vaših let?

Med sezono nimam nobenega časa. Vse je osredotočeno na treninge, tekme in Laro. Znam pa se sprostiti po sezoni, ko grem lahko s prijateljicami ven in ni treba vedno gledati na uro.

Do kam vam sežejo športni cilji?

Do olimpijskih iger 2012 v Londonu. Dotlej imam veliko željo po čim boljših dosežkih. Če ne bo poškodb, ne bom imela težav z izpolnjevanjem norm.

Pred odhodom v Katar vas je poklicala Alenka Bikar in dejala, da je Doha meka za nakupovanje, ki ga sicer obožujete. Ste že spoznali arabske nakupovalne radosti?

Od srede zvečer, ko smo prispeli v Doho, do zdajle ni bilo nobenega časa. Sicer pa se trenutno počutim zelo slabo, nimam nobene volje in bi najraje pospravila kovčke in se odpravila domov. Morda bo kaj bolje, ko vse skupaj prespim.

Vrhunec sezone na prostem bo evropsko prvenstvo v Barceloni. Cilji?

Finale! Če bom zdržala v tem ritmu treninga, bom sposobna skakati prek 14,20, kar bi pomenilo dobre rezultate. Čaka me veliko dela, predvsem pri zaletu in tehniki teka.