To velja za bolniške v breme delodajalcev pa tudi za bolniške v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na zdravstveni blagajni so povečanje že povezali s strahom delavcev pred izgubo zaposlitve, ki ga je prinesla kriza.

Poleg krize je na ta manjši porast lani vplivala tudi nova gripa, za katero so ljudje zbolevali že jeseni, ugotavlja koordinator področja zdravstvenega absentizma na ZZZS Radomir Vučković. Na račun nove gripe so nekoliko porasle predvsem bolniške zaradi nege, je pojasnil.

Največje povprečno število dni v bolniškem staležu na vse delavce je imela po podatkih iz leta 2005 Hrvaška (9,4), najnižje pa Romunija (2). Pri tej mednarodni primerjavi gre sicer za anketne podatke iz Evropske raziskave o delovnih pogojih, ki je bila objavljena leta 2007, medtem ko skupnih statističnih podatkov iz administrativnih virov ni. "Na absentizem poleg zdravja vplivajo še številni dejavniki, na primer socialni, gospodarski, demografski in kulturološki, ne nazadnje pa tudi zakonodaja v državah. Ker se zakonodaje, ki urejajo bolniški stalež, med seboj zelo razlikujejo, je tudi primerjava iz Evropske raziskave o delovnih pogojih bolj orientacijske narave," ugotavlja Vučković.

Poudaril je, da na pogostost bolniških močno vpliva tudi delovno okolje: v podjetjih in organizacijah z dobrimi delovnimi pogoji, dobro klimo in dobrimi rezultati je absentizma manj. "Premajhno zavedanje nekaterih delodajalcev o vplivu delovnega okolja je le eden od problemov, ki prispevajo k pogostim bolniškim v Sloveniji. Pri zmanjševanju tega problema bo poleg izboljševanja delovnih pogojev pomembna usmeritev v preventivo in čimprejšnjo rehabilitacijo, tako da se delavec na bolniški čim prej vrne na delovno mesto. Tudi posameznik pa mora z zdravim življenjskim slogom začeti bolj skrbeti za svoje zdravje," meni Vučković.

Kriza pa medtem ne ogroža le delovnih mest, ampak tudi zdravstveno blagajno. Eden izmed ukrepov, ki naj bi jo razbremenili, bo glede na izhodišča novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju rez v bolniška nadomestila. Nadomestila v primeru bolezni naj bi se na primer znižala z 90 na 85 odstotkov od osnove (povprečja posameznikovih mesečnih plač).

Bolezni in poškodbe zunaj dela so bile lani glede na število primerov najpogostejši vzrok za bolniške v breme delodajalcev, nega pa za bolniške v breme ZZZS. Če upoštevamo število dni, bolezni in poškodbe zunaj dela, daleč prevladujejo v obeh kategorijah bolniške.

Najdaljše pa so v povprečju bolniške zaradi poklicnih bolezni v breme zdravstvene blagajne: trajajo kar 115 dni. Glede na uradne podatke je poklicnih bolezni v Sloveniji zelo malo: v breme zdravstvene blagajne je bilo lani le pet primerov teh bolniških, v breme delodajalcev pa 42. Ker jih v mnogih drugih državah odkrijejo več tisoč na leto, se že leta vrstijo opozorila, da slovenski sistem ugotavljanja poklicnih bolezni, ki ga financirajo delodajalci, onemogoča, da bi te bolezni sploh lahko odkrili.

Osnutek novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uvaja nov pojem "bolezni, povezanih z delom", ki naj bi nadomestil poklicne bolezni. Vključeval naj bi bolezni, povezane z dolgotrajnimi vplivi delovnega okolja, na primer stresa. Nadomestilo naj bi tako kot pri poškodbah pri delu tudi v tem primeru glede na zakonski osnutek znašalo 100 odstotkov od osnove, torej povprečje mesečnih plač.

Po podatkih za leto 2008, ki vključujejo tudi skupine bolezni, je šlo največ primerov bolniških na račun bolezni dihal, sledila je nega družinskega člana, na tretjem mestu pa so bile bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. Zaradi zadnjih je bilo tega leta hkrati izgubljenih daleč največ delovnih dni - 2,700.260. To je kar petina vseh izgubljenih delovnih dni. Stroka na področju medicine dela že leta opozarja, da so te bolezni tesno povezane ravno z delovnimi mesti in da bi lahko marsikatero preprečili že z njihovo prilagoditvijo.

O bolečinah v hrbtu je po zadnji Evropski raziskavi o delovnih pogojih potožilo kar 46 odstotkov slovenskih delavcev, ki so menili, da delo vpliva na njihovo zdravje, medtem ko je evropsko povprečje pri tem znašalo "le" slabih 25 odstotkov. Kljub temu so bile bolečine v hrbtu najpogostejša med težavami, ki so jih navajali evropski delavci.