Kot so sporočili, je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije v vseh razpravah korektno in ažurno sodelovala s ciljem, da bi sistem zdravstvenega varstva postal dostopnejši in kakovostnejši za državljane Republike Slovenije.
Pojasnjujejo, da je bilo v zadnji verziji zakona narejenih več nedopustnih sprememb, na katere so bili prisiljeni opozoriti tako strokovno kot splošno javnost. "S tem politika dokazuje, da smo v sistemu zdravstva nepomembni, čeprav tudi na nas sloni zdravstveni sistem," so sporočili iz zbornice.
Pojasnili so, da v predlogu zakona še vedno ni jasno, zakaj se dejavnost negovalnih bolnišnic lahko opravlja le kot javna dejavnost. V vsebini zakona je tudi prenos kompetenc, na primer z zdravnika na medicinsko sestro, ob tem da se tihi prenos že dogaja, povsem prezrt in v ničemer ne sledi resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013.
Glavni problem še vedno ostaja sestava uprav zdravstvenih zavodov. Zapisali do, da je zbornica skušala doseči spremembo, ki bi v praksi prinesla učinkovitejše delovanje zdravstvenih zavodov, s strani predlagatelja pa ni bilo nobenega posluha.
Zbornica je v vsebini zakona opazila tudi obsežne spremembe dejstev v korist drugih interesnih skupin, predvsem zaposlenih v medicini, druge poklicne skupine v zdravstvu pa so postavili v diskriminiran položaj.
"Naše mnenje je, da je zadnji predlog zakona ena najslabših in za nas najmanj ugodnih variant do sedaj, a vendarle še nekoliko boljši, kot je sedanji veljavni zakon o zdravstveni dejavnosti," so še zapisali.
Ministrstvo zavrača navedbe zbornice nege
Ministrstvo za zdravje zavrača izjavo Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije o nevključitvi njihovih predlogov v predloga zakon o zdravstveni dejavnosti. Trdijo, da so ves čas priprav zakona z zbornico zelo dobro sodelovali in tudi sprejeli skorajda vse njihove posredovane pripombe.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, ne razumejo, zakaj bi bil interes stroke zdravstvene in babiške nege prizadet s tem, ko so negovalne bolnišnice opredeljene le kot javna zdravstvena dejavnost. Ta opredelitev v ničemer ne vpliva na položaj ali status ter ugled in strokovnost delavcev v zdravstveni in babiški negi, pojasnjujejo v sporočilu za javnost.
Sicer se na ministrstvu strinjajo, da v zakonu ni urejeno področje kompetenc ali delitve dela med posameznimi profili zdravstvene dejavnosti, obenem pa poudarjajo, da to ni predmet zakona. Ta namreč predvideva poseben dokument o delitvi dela med dejavnostmi in znotraj ekip zdravstvenih delavcev.
Nesprejemljive se ministrstvu zdijo tudi navedbe glede sestave uprav javnih zdravstvenih zavodov. Zakon ne govori o tem, kateri profili oziroma vrste zdravstvenih delavcev naj bi bili člani uprave. Ob tem nadaljujejo, da je soudeležba zdravstvene in babiške nege v upravljanju javnih zdravstvenih zavodov opredeljena v strokovnem svetu zavoda, kjer je posebej opredeljeno, da mora biti v strokovnem svetu obvezno prisoten vodja zdravstvene oz. babiške nege.
Na ministrstvu tudi zanikajo trditev, da so iz zakona izpuščeni normativi. V zakonu je navedeno, da bo vlada sprejela merila za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti, ki so vezana na določene normative, izpostavljajo. Dodajajo, da bo ministrstvo v sodelovanju s strokovnimi združenji (tudi z zbornico) in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije določilo delovne in časovne normative za delo v javnih zdravstvenih zavodih.
Ob tem poudarjajo, da do sedaj noben zakon s področja zdravstvenega varstva v Sloveniji ni vseboval toliko opredelitev o zdravstveni in babiški negi kot prav predlog zakona o zdravstveni dejavnosti.
