Zahtevo za sklic nujne seje je vložila poslanska skupina SDS, ki kot sporna označuje predvsem tista določila pogodbe, ki se nanašajo na odgovornost države, ki bi v primeru tožb zaradi stranskih učinkov uporabe cepiva nosila skoraj vse stroške. Slovenska zakonodaja namreč določa, da proizvajalec odgovarja za kakovost zdravila ali posledice morebitnih zapletov, ki nastanejo zaradi uporabe zdravila.

Miklavčič je ob tem poudaril, da v tem primeru velja slovenski zakon, česar se je po njegovih besedah zavedal tudi GSK. Dodal je tudi, da morebitni oškodovanci s pogodbo ne bi bili nič prikrajšani.

Sicer pa je ponovil, da se proizvajalec cepiva ni bil pripravljen pogajati za ceno in zaupnost pogodbe. Pri tem je minister opozoril, da pomeni razglasitev pandemije bistveno drugačno situacijo kot redno, sezonsko cepljenje. Ker se o zaupnosti ni bilo moč pogajati, je ministrstvo pogodbo sklenilo, pri tem pa so kupili najcenejše cepivo v Evropi, je dejal.

Pravni pooblaščenec GSK Andrej Kirm je poudaril, da je cepivo varno in da podjetje v vsakem primeru jamči za kakovost cepiva in dobro proizvodno prakso. Kot razlog za zahtevo GSK po tajnosti pogodbe pa je navedel ohranitev konkurenčne prednosti podjetja.

Poslanec SDS Jože Tanko je dejal, da ne oporeka nujnosti nakupa cepiva in okoliščinam, v katerih se je ob podpisu znašel minister. Vendar poudarja, da tudi za posebne okoliščine obstajajo posebni postopki. Vlada bi lahko predlagala spremembo zakona oz. interventni zakon za ta primer, kar bi državni zbor obravnaval na nujni seji, namesto da je ministrstvo podpisalo pogodbo, ki je v nasprotju z zakonodajo v Sloveniji. Zato predlaga, da je ministrstvo pri mejnih zadevah vnaprej bolj proaktivno, in sicer z razlogom, da so državljani bolje informirani.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je odločila, da mora ministrstvo razkriti nekatere dele pogodbe, sicer razume ministrstvo, da je bilo ob sklepanju pogodbe v nezavidljivi situaciji. Obenem pa je poudarila, da okoliščine ne morejo biti razlog za netransparentnost pogodbe. Podpis pogodbe z določilom o nerazkritju podatkov pa je označila za sporno.

S tem je bilo po njenem prepričanju državljanom onemogočeno, da bi se lahko informirali ter na podlagi tega odločali za morebitno cepljenje. Kot je dejala, se sama ne bi cepila, če bi vsebino pogodbo videla prej, saj s prenosom odgovornosti na državo GSK očitno svojemu lastnemu cepivu ne zaupa. S pooblaščenko se strinja poslanec SDS Ivan Grill, ki se sprašuje, zakaj proizvajalec zahteva, da morebitne odškodnine za zaplete plača država, če pa verjame, da je cepivo varno.

Ministrstvo je pri nakupu cepiva in sklepanju pogodbe po besedah direktorice direktorata za javno zdravje Mojce Gruntar Činč presodilo, da so tveganja izjemno majhna in da so povezana z organizacijo množičnega cepljenja. Pogodbo z GSK so sklenili takšno, kot je, tudi na podlagi dejstva, da je Evropska agencija za zdravila odobrila cepivo in dala dovoljenje za promet, s tem pa mu na nek način podelila garancijo za varnost in učinkovitost.

Ni primerno, da je Miklavčič tisti, ki bi ga "dajali na zatožno klop", je menila poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem in tako stanje označila kot "zelo perverzno situacijo". Drugače minister ni mogel ravnati, je prepričana, saj bi bil poklican na odgovornost tudi v primeru, če bi za gripo veliko ljudi umrlo in pri tem Slovenija cepiva ne bi dobila.

Sicer pa meni, da so bile ocene glede gripe verjetno ena hujših prevar v zadnjih desetletjih. Zato bi se bilo po njenem mnenju bolj primerno pogovarjati o spornosti delovanja in moči farmacevtskih družb, medtem ko motiv predlagatelja za današnjo nujno sejo odbora vidi v politikanstvu proti ministru.